ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
odmera izvedenine - dodatno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje
Ocena sodišča prve stopnje, da je od izvedenca v konkretnem primeru 10. 8. 2017 terjalo enako odgovore kot že 16. 8. 2013, je napačna, kar izhaja iz primerjave obeh sklepov.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - umik predloga za izvršbo
Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano s kakšnim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se izterjala terjatev, če upnik odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ. Namen navedenega določila je v tem, da tudi morebitna upnikova aktivnost pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. V zadevi je upnik v fazi izvršbe brez navedbe razloga umaknil predlog za izvršbo. Takšno njegovo ravnanje je zakonodajalec opredelil kot procesno dispozicijo, ki brez presoje vsebinskih vidikov upravičenosti in uspešnosti izvršbe samo zase povzroči pravno posledico ustavitve postopka (drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Tovrstno razpolaganje upnika pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.
znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine
Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.
fikcija vročitve - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlagatelj hkrati s pritožbo z dne 19. 12. 2016, ki jo je vložil prepozno, ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje in v njej tudi ni ponudil razlogov za zamudo roka. Sodišče prve stopnje zato navedene pritožbe ni moglo niti smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje in jo je, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka, utemeljeno zavrglo.
dopolnilni sklep o stroških - stroškovna odločitev - vrednost spora - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - odmera stroškov
Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.
pravica do stikov - otrokovi stiki - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - nesorazmernost posega - položaj csd
Očetovo fizično nasilje nad hčerko (ščipanje v lice) bi, če bi bilo izkazano, lahko vodilo kvečjemu v ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo, nikakor pa ne v prepoved stikov med njima. Tak ukrep bi nesorazmerno posegel v otrokovo pravico do stika z očetom.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - sodna razveza
Po določilih 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko izjemoma sklene iz taksativno določenih razlogov, ki so navedeni v tem členu, pri čemer 56. člen ZDR-1 določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Od uveljavitve ZDR-1 (v posledici pravila iz 28. člena tega zakona, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) velja strožja presoja glede tega, ali je podan razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ali ne. Ni več relevantna predhodna sodna praksa, da lahko sodišče mimo opredelitve razloga iz pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podan kateri izmed sicer dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izločitev sodnika - domneva o nepristranskosti sodnikov - izločitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Iz ustavne pravice do nepristranskosti izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Ker se je predsednik senata predhodno v sodbi glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja vnaprej opredelil do zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bil okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so vplivale na nepristranskost odločanja, zaradi česar je podan izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
prekluzija dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Res tožeča stranka ni banka A, kateri je bil dopis poslan, vendar to ne pomeni, da se ji pri banki A ne bi bilo treba pozanimati o dejanskih okoliščinah v zvezi s preneseno terjatvijo. Tudi pri uveljavljanju procesnih pravic se namreč od strank pričakuje ustrezna skrbnost, da se lahko sklicujejo, da so nek dokazni predlog postavili prepozno brez svoje krivde.
invalidska pokojnina - višina - vzrok invalidnosti - pravnomočna odločba
Glede uveljavljanja poškodbe pri delu in s tem višjega odmernega odstotka je odločilno, da je bilo o vzroku invalidnosti že pravnomočno odločeno. Odločba o priznanju in odmeri invalidske pokojnine temelji na pravnomočni odločbi, kjer je bil kot razlog II. kategorije invalidnosti ugotovljena poškodba zunaj dela 70 % in bolezen 30 %. Ker je bil vzrok invalidnosti pravnomočno ugotovljen navedbe, da naj bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, na rešitev sporne zadeve nimajo vpliva.
Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
ZUP člen 9.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/3.. ZFPPIPP člen 434.
lastnost zavarovanca - predsodni postopek - gospodarska družba - izbris iz registra - družbenik - načelo zaslišanja strank
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe.
Za obveznost vključitve oziroma vključenosti v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja je pravno irelevanten vpis začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju na podlagi jasnega določila 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011977
ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - relativna bistvena kršitev določb postopka
V primeru, kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju glede očitanega trpinčenja ni dodatno zaslišalo nobene od predlaganih prič. Kljub drugačnemu napotilu pritožbenega sodišča je z obrazložitvijo, da gre za staro zadevo, o kateri je treba odločiti, neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z dodatnim zaslišanjem prič. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 362. člena ZPP.
ZSDP-1 člen 14, 29, 29/7, 32, 34, 41, 62, 63, 66, 66/1, 66/2, 92.. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (2014) člen 6.
starševski dodatek - posebna nega in varstvo
Starševskega dodatka zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajne hujše bolezni otroka, ugotovljeni po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, ni mogoče podaljšati. Podaljša se lahko le ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, torej ob uveljavitvi pravice do starševskega dodatka.
zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - poškodovanje tuje stvari - enotna kazen zapora - preizkusna doba - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje zalezovanja
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
izterjava zamudnih obresti - omejitev teka obresti ne ultra alterum tantum - plačilo zamudnih obresti v višini glavnice - kdaj obresti prenehajo teči - bodoče zamudne obresti - neprava retroakrivnost
Tek zakonskih zamudnih obresti je mogoče omejiti le, če bi zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, ko bi torej po samem zakonu prenehale teči in jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek. Ker pa v času uveljavitve OZ-A zakonske zamudne obresti od prisojenih delov glavnice kakor tudi izvršilnih stroškov še niso dosegle glavnice oziroma stroškov, pa zamudne obresti niso nehale teči ter tečejo dalje neomejeno (oziroma do plačila) tudi po uveljavitvi OZ-A, ki je njihovo omejitev odpravil.
Obresti že po naravi stvari predstavljajo bodoče terjatve, ne glede na to, da njihov temelj nastane prej, zato na obresti, ki so tekle po uveljavitvi OZ-A, le-ta že po naravi stvari ni mogel vplivati za nazaj.
ZPIZ-2 člen 99, 101, 101/1, 101/2, 181, 181/1.. ZPP člen 213, 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaznega predloga - opravljanje osnovnih življenjskih potreb - relativna bistvena kršitev določb postopka
Vprašanje zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih opravil se nanaša na področje medicine, za kar sodišče nima potrebnega medicinskega znanja.
Sodišče prve stopnje je zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev neodvisnega izvedenca zagrešilo kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 213. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nevarna vožnja v cestnem prometu - posledica - prometna signalizacija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Iz konkretnega dela opisa jasno izhaja, da je obdolženi v enotnih krajevnih in časovnih okliščinah najprej prekoračil hitrost na način, kakor ga inkriminira 2. točka prvega odstavka 324. člena KZ-1, neposredno ob tem pa s predrzno in brezobzirno vožnjo tudi izvedel prehitevanje, kakor je inkriminirano v 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Iz opisa kot celote določno izhaja, da sta bili obe kršitvi vzrok za nastalo posledico.
nepodpisana pritožba - žig odvetnika - zavrženje pritožbe - podpis odvetnika - nepopolna vloga - postopek s pritožbo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravni pouk
Pritožba je nepopolna in jo sodišče zavrže, če v pritožbi ni navedena odločba, zoper katero se vlaga, ter če ni podpisana. Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.