ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - umik predloga za izvršbo
Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano s kakšnim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se izterjala terjatev, če upnik odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ. Namen navedenega določila je v tem, da tudi morebitna upnikova aktivnost pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. V zadevi je upnik v fazi izvršbe brez navedbe razloga umaknil predlog za izvršbo. Takšno njegovo ravnanje je zakonodajalec opredelil kot procesno dispozicijo, ki brez presoje vsebinskih vidikov upravičenosti in uspešnosti izvršbe samo zase povzroči pravno posledico ustavitve postopka (drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Tovrstno razpolaganje upnika pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.
znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine
Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.
dopolnilni sklep o stroških - stroškovna odločitev - vrednost spora - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - odmera stroškov
Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.
fikcija vročitve - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlagatelj hkrati s pritožbo z dne 19. 12. 2016, ki jo je vložil prepozno, ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje in v njej tudi ni ponudil razlogov za zamudo roka. Sodišče prve stopnje zato navedene pritožbe ni moglo niti smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje in jo je, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka, utemeljeno zavrglo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
odmera izvedenine - dodatno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje
Ocena sodišča prve stopnje, da je od izvedenca v konkretnem primeru 10. 8. 2017 terjalo enako odgovore kot že 16. 8. 2013, je napačna, kar izhaja iz primerjave obeh sklepov.
telekomunikacijsko omrežje - uporaba telekomunikacijskih sredstev - spor med operaterjem in uporabnikom - spor majhne vrednosti - naročniška pogodba za mobilni telefon - cenik telekomunikacijskih storitev - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov - potrebni pravdni stroški - prosta izbira odvetnika - nagrada in stroški pooblaščenca - kilometrina - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prva pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi.
V konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je prva pripravljalna vloga izenačena s tožbo v običajnem sporu majhne vrednosti, zato je zmotno stališče pritožnice, da ji pripadata dve nagradi po tar. št. 18 OT, in sicer za dopolnitev tožbe in za drugo pripravljalno vlogo.
naročilo storitev - odpoved pogodbe - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazložitev sodbe
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpisa porabe portala (A6), ni utemeljen. Sodišču prve stopnje namreč ni treba dokazno oceniti vsakega listovnega dokaza posebej. Na podlagi četrtega odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Poleg tega izpis porabe portala (A6) ne dokazuje, da je tožena stranka odpovedala sporno pogodbeno razmerje že 17. 3. 2017, saj iz njega izhaja zgolj, da je v mesecu marcu 2017 (ne pa točno do katerega dne) storitve tožeče stranke še uporabljala. Sodišče prve stopnje je zato logično moralo opreti izpodbijano odločitev na preostale izvedene dokaze. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni, zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi, pri odločitvi pa je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka.
denarna socialna pomoč - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Na podlagi izdane odločbe o BPP v odločbi o stroških postopka odloči tudi o višini in obsegu stroškov in pri tem upošteva določbe ZPP o povrnitvi stroškov. Sodišče mora odločiti tudi o načinu plačila stroškov tako, da jih mora nasprotna stranka, ki je glede na določbo 154. člena ZPP dolžna poravnati pravdne stroške v pravdi uspešnega upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči.
Tožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je zamudil rok za vložitev tožbe iz razloga, ker je bil tožnikov pooblaščenec v zadnjih dneh odprtega roka v tako slabem stanju zaradi zastrupitve s hrano, da ni mogel pravočasno vložiti tožbe. Posledično je prišlo do enodnevne zamude. Glede na navedeno se tožnik oziroma njegov pooblaščenec ne moreta sklicevati na to, da je za zamudo zvedel šele potem, ko je bil izdan sklep o zavrženju tožbe. Že iz samega predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč izhaja, da tožba ni bila vložena zaradi zdravstvenih težav tožnikovega pooblaščenca. V tem primeru pa je subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči takoj, ko je razlog, zaradi katerega ni bilo možno vložiti tožbe, odpadel.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nevarna vožnja v cestnem prometu - posledica - prometna signalizacija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Iz konkretnega dela opisa jasno izhaja, da je obdolženi v enotnih krajevnih in časovnih okliščinah najprej prekoračil hitrost na način, kakor ga inkriminira 2. točka prvega odstavka 324. člena KZ-1, neposredno ob tem pa s predrzno in brezobzirno vožnjo tudi izvedel prehitevanje, kakor je inkriminirano v 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Iz opisa kot celote določno izhaja, da sta bili obe kršitvi vzrok za nastalo posledico.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 14a, 14a/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
umik dela tožbenega zahtevka - taksna obveznost - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - neplačilo sodne takse - fikcija umika vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse od pravnomočnosti odločitve o predlogu za taksno oprostitev - določitev novega roka za plačilo sodne takse - pravica do pritožbe
V dani procesni situaciji, ko je sodišče predlog tožnikov za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrglo (1. točka izreka), hkrati pa odločilo, da rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 7. 2017 začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, torej sklepa prvostopenjskega sodišča (II. točka izreka), to pomeni, da bo rok za plačilo sodne takse potekel istočasno kot bo potekel rok za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Če pa stranka zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse vloži pritožbo (kar je situacija v obravnavanem primeru), neplačilo sodne takse v roku, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, ne more imeti pravnih posledic presumpcije umika vloge, za katero je plačilo sodne takse procesna predpostavka po tretjem odstavku 105.a člena ZPP. Po navedenem določilu se šteje vloga za umaknjeno le v primeru, če v roku iz plačilnega naloga taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. (Ne)obstoj teh pogojev pa je mogoče zanesljivo ugotoviti šele po pravnomočnosti sklepa o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je izpodbijani sklep v I. točki izreka postal pravnomočen šele z odločitvijo o pritožnikovi pritožbi zoper ta del izreka izpodbijanega sklepa, je bilo treba sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeniti tako, da začne teči rok za plačilo takse po plačilnem nalogu I Pg 184/2017 z dne 19. 7. 2017 naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča. Potek roka za plačilo sodne takse po izpodbijanem sklepu in pravne posledice neplačila takse iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP bi namreč povsem izvotlila pravico taksnega zavezanca za pritožbo zoper sklep o zavrženju njegovega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
ZDR-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katero neprekinjeno trajanja več kot dve leti, pri čemer ni pomembno, da je tožnica dejansko delala v dveh različnih sektorjih, bistveno je, da je ves čas opravljala enako delo.
Tožnik ne more prejemati istočasno dodatka za pomoč in postrežbo za slepe zavarovance in dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih opravil. V kolikor pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ-2 in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.
ZUP člen 9.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/3.. ZFPPIPP člen 434.
lastnost zavarovanca - predsodni postopek - gospodarska družba - izbris iz registra - družbenik - načelo zaslišanja strank
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe.
Za obveznost vključitve oziroma vključenosti v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja je pravno irelevanten vpis začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju na podlagi jasnega določila 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.
Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izločitev sodnika - domneva o nepristranskosti sodnikov - izločitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Iz ustavne pravice do nepristranskosti izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Ker se je predsednik senata predhodno v sodbi glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja vnaprej opredelil do zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bil okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so vplivale na nepristranskost odločanja, zaradi česar je podan izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
denarno kaznovanje - kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - upravičen razlog - neupravičen razlog
Ker izvedenec brez upravičenega razloga v postavljenem roku ni izdelal izvedenskega mnenja, mu je bila utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.
nepodpisana pritožba - žig odvetnika - zavrženje pritožbe - podpis odvetnika - nepopolna vloga - postopek s pritožbo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravni pouk
Pritožba je nepopolna in jo sodišče zavrže, če v pritožbi ni navedena odločba, zoper katero se vlaga, ter če ni podpisana. Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ugovor dolžnika po izteku roka - poplačilo v izvršilnem postopku - obseg oprave izvršbe - solidarni dolžnik - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - vrstni red poplačila terjatev - potrebni izvršilni stroški
Če se poplačila opravljajo z izvršbo, ni razloga, da bi ob vsakem posameznem plačilu upniku dolžnik vložil ugovor po izteku roka, kakor tudi ni razloga, da bi upnik vsakokrat utesnil izvršbo. Ugovor po izteku roka oziroma utesnitev izvršbe sta potrebna le, če sodišče s plačilom, opravljenim izven predmetne izvršbe, ni seznanjeno (npr. kadar dolžnik opravi plačilo prostovoljno, ali če uveljavlja plačilo s strani solidarnega dolžnika, opravljeno v drugem izvršilnem postopku). V takšnem primeru tudi ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega postopka. Zato ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča.