razžalitev – pravica do časti in dobrega imena – ista škoda – nesklepčnost
Tožnik je zatrjeval obseg škode, ki naj bi bila posledica škodnega ravnanja, opisanega v tožbi. Sodišče je bilo po izvedenem dokaznem postopku dolžno oceniti izvedene dokaze in se opredeliti o dokazanosti teh navedb.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060873
OZ člen 134, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – odškodnina zaradi kršitve časti in dobrega imena – pravica do varstva časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja medijev – relativno javna oseba – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – protipravnost
Ustavno sodišče je že večkrat izrazilo stališče, da je lahko v primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja izključena protipravnost, tudi zelo ostrih in brezobzirnih izjav, ki pa jih lahko poslušalec ali bralec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napada na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir ali zasmehovanje. Ko v bistvu ne gre več za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, ampak zgolj za žalitev drugega, protipravnost ni izključena. Zato varstvo pravice do svobode izražanja ne uživa tista izjava, katere izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064765
OZ člen 179. ZPP člen 180, 185, 339, 339/2, 339/2-8.
razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – detonacija petarde – povrnitev nepremoženjske škode – strah – pravica do osebne varnosti – materialno procesno vodstvo – pobotni ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Od besed, ki naj bi jih toženec izrekel tožniku, sta objektivno žaljivi trditvi, da je tožnik sin kroničnega pijanca in da ima ponarejen doktorat. Šlo je le za enkraten dogodek, ki, upoštevajoč izpovedbo tožnika, pri njem ni povzročil duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, da bi prerasle v pravno priznano škodo zaradi posega v čast in dobro ime.
Ker ni upoštevalo navedbe tožeče stranke v zvezi z zvišanjem tožbenega zahtevka in ni odločilo o predlagani spremembi tožbe, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, odločilo mimo zahtevka in tožnika prikrajšalo za sodno varstvo.
USTAVNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064722
URS člen 35. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – izjave v TV oddaji – čast in dobro ime – subjektivna čast – objektivna čast – neresnično dejstvo – žaljivost neresničnih dejstev – očitek storitve kaznivega dejanja – kolovodja lumpenproletariata
Javno obtoževanje storitve kaznivega dejanja z uporabo slabšalnih in zaničevalnih izrazov o tožniku ob jasnem zavedanju toženca, da dokazov o udeležbi tožnika pri storitvi očitanega dejanja ni, nima podlage v zakonu, odstopa pa tudi od običajnih norm obnašanja in dobrih običajev. Neresničen očitek storitve kaznivega dejanja je že sam po sebi objektivno žaljiv in posega v ugled prizadetega.
vzročna zveza – udarec s sekiro – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Nedvomno sta pravdni stranki že dalj časa v sporu. Do sporov med njima prihaja, druga drugo žalita z neprimernimi izrazi in je slediti zaključku prvega sodišča, da tudi tokratni spor ni bil tako izjemen, da bi tožnika prizadel v tolikšni meri, da bi bilo porušeno njegovo psihično ravnovesje ter ogrožena osebna varnost, da bi bil upravičen do odškodnine.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070892
URS člen 35, 38. OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 318.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedopusten poseg v zasebnost – slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu – umik posnetkov s spleta – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Objava posnetkov iz zasebnega življenja brez tožničinega dovoljenja predstavlja nedopusten poseg v zasebnost, ki je v slovenskem pravnem redu zavarovana že na ustavnopravni ravni.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – procesne predpostavke za odločanje o pritožbi – neizkazana vročitev odvetniku
Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez pristanka gre za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.
združenje SAZAS – objava podatkov o višini avtorskega honorarja – pravica do zasebnosti
Objava podatkov o višini avtorskega honorarja ne posega v tožnikovo pravico do zasebnosti. Ta podatek se nanaša na tožnikovo poklicno udejstvovanje kot avtorja glasbenih del in predsednika Upravnega odbora SAZAS, kar pa ni tožnikova intimna sfera, katere nedotakljivost in skritost bi pričakoval in zahteval in zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni predmet varstva na podlagi pravice do zasebnosti in zaradi tega ni šlo za poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti in zaradi tega ne gre za protipravno dejanje, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost toženca. Tožnik kot vodstveni član Združenja SAZAS deluje tudi v javnem interesu in objava podatkov o njegovem zaslužku ni kršitev njegove zasebnosti.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – nepravdni postopek – pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Za obstoj zakonskih pogojev za odreditev zdravljenja v varovanem oddelku brez privolitve mora biti izvedena (tudi) presoja, ali ugotovljene okoliščine utemeljujejo zaključek, da oseba huje ogroža zdravje sebe ali drugih, in ali ugotovljena duševna motnja povzroča pri osebi hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0076382
ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47, 68.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov – duševna motnja – blodnjavost – stroški postopka
Ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je treba odvrniti nevarnost, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča sebi ali drugim, vse z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo odrejeno zdravljenje. Če si bolnik povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi druge njegove pravice z nadomestitvijo njegove odločitve z ustreznim ukrepom države.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0064666
KZ-1 člen 299, 299/2. OZ člen 179, 352. ZPP člen 14.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba – kaznivo dejanje nasilništva – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi prizadete časti in dobrega imena – čast – dobro ime – soprispevek – fizično nasilje – pretep – strah
Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev vzročne zveze med opisanimi ravnanji v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe in nastankom prepovedane posledice kaznivega dejanja nasilništva, in sicer strahom, ki ga je prestala tožnica.
Toženčeva izvršitvena ravnanja kaznivega dejanja nasilništva predstavljajo hudo žalitev, ki presega običajne žalitve in so protipravna v objektivnem pogledu. Žaljivke in drugi zaničevalni izrazi ter grožnje, ki jih je toženec izrekel tožnici, in fizično obračunavanje, kar vse izhaja iz izreka kazenske sodbe, so pri tožnici povzročile subjektivno prizadetost zaradi posega v njeno čast in dobro ime. Tožnica ni z ničemer prispevala k nastanku škodnih dogodkov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – LOVSTVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0076351
URS člen 42. OZ člen 179.
lovska družina – izključitev iz lovske družine – odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja
Tožnik toženki očita poseg v njegovo dobro ime oziroma ugled (veljava v očeh drugih, zunanja, objektivna čast). Za upravičenost do denarne odškodnine iz tega naslova bi moral dokazati konkreten poseg v to njegovo osebnostno pravico, za poseg v čast in ugled potrebno žaljivost, kakor tudi njegovo subjektivno trpljenje oziroma obstoj duševnih bolečin zaradi posega. Nič od tega tožnik, kljub opozorilu, ni konkretno zatrjeval.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076370
URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1.
protipravnost ravnanja – uresničevanje in omejevanje pravic – varstvo časti in dobrega imena – svoboda izražanja
Pri vprašanju protipravnosti ravnanja toženke je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pravico tožnice do varstva časti in dobrega imena (34. in 35. člen URS) in pravico toženke do svobode izražanja (39. člen URS). Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera: čas oziroma kdaj naj bi prišlo do posega, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Pri tehtanju ni dovolj upoštevati le vsebino spornih izjav, treba je upoštevati kontekst, v katerem so bile zapisane, in ali so bile izzvane s predhodnim ravnanjem osebe, ki se čuti prizadeto.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – ogrožanje življenja in zdravja – nujno zdravljenje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje, ko je takšno zdravljenje dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – ogrožanje življenja in zdravja
Okoliščina, da ob dogodku z njegove strani ni prišlo do fizičnega ogrožanja, ni odločilna. Njegovo postopanje pred sprejemom v bolnišnico, ki naj bi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izkazovalo agresivne težnje, ni samo po sebi razlog za izrečeni ukrep. Pomembno je zgolj, ker odraža njegovo trenutno bolezensko stanje, zaradi katerega je upoštevaje jasne izvedenčeve ugotovitve podan obstoj nevarnosti bodočega (samo)ogrožanja, ki je zaradi pritožnikove bolezenske neuvidevnosti v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenja). Zato je stališče, da je pogoj za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom (brez privolitve v nujnem primeru) predhodna uporaba fizične sile oziroma okoliščina, da je že prišlo do fizičnega ogrožanja, napačno.
ZVOP-1 člen 30, 38, 38/3. OZ člen 179. ZPPDFT člen 3, 3-13, 79. ZBan člen 390a, 390a/5.
plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – poseg v osebnostne pravice – protipravnost – osebni podatki – sistem izmenjave informacij o boniteti strank – SISBON – vpogled v evidence – zahteva za izbris podatkov
Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke. Sporna vpogleda v SISBON sta posledica tožnikove zahteve za izbris vseh podatkov, pri čemer ni pomembno, da tožnik v zahtevi za izbris podatkov ni izrecno navedel, naj se izbrišejo podatki tudi iz SISBON. Ker toženka s tožnikom ni bila več v poslovnem razmerju, se je lahko le z vpogledom v vse evidence prepričala o tem, kateri podatki se glede tožnika še vodijo, da bi lahko zadostila njegovi zahtevi.
Za utemeljenost denarnega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic mora tožnik izkazati obstoj predpostavk iz 179. člena OZ, zlasti dovolj visoko stopnjo intenzivnosti duševnih bolečin in njihovo trajanje, ki prisojo odškodnine sploh utemeljujejo.
OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076260
OZ člen 178.
standard povprečnega bralca – kodeks novinarske etike – standard svobode izražanja – dobra vera – presoja višine odškodnine – objava sodbe – odstranitev prispevka – javna razprava
Dopustnost posega je treba presojati z vidika interesa javnosti po sporni objavi le v primeru, če bi se pokazalo, da so navedbe o tožničini vlogi v zvezi z objavo neverodostojnih informacij resnične oziroma da je novinar imel utemeljen razlog verjeti v resničnost teh trditev. Če pa je trditev o tožničini vlogi v zvezi z objavo zatrjevanih informacij o nekdanjem predsedniku države neresnična oziroma novinar ni mogel biti v dobri veri glede resničnosti navedenega, pa poseg ne more biti dopusten, četudi je bodisi vloga novinarjev v tistih časih bodisi življenje nekdanjega predsednika države tema, ki je lahko predmet javne razprave in zanimanja javnosti.
Objava žaljivih neresničnih trditev ni varovana s svobodo izražanja.
Novinar je tako po kodeksu novinarske etike kot po standardih svobode izražanja, oblikovanih v presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, zavezan sporočanju v dobri veri in na podlagi ugotovljenih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0083540
URS člen 26.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi neutemeljeno vodenega kazenskega postopka – neutemeljen pripor – ustavitev kazenskega postopka – odškodninska odgovornost države – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je zoper tožnika potekal predkazenski in kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ne zadostuje za sklep, da je bilo ravnanje državnih organov oziroma tistih, ki so vodili postopek, nepravilno in nezakonito ter zato nedopustno.
USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057307
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179.
pravica do dobrega imena in časti – svoboda izražanja – mnenje – vrednostna sodba – dejanska podlaga – kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti – kritika - kritična vrednostna sodba – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Ni sporno, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino. Vendar pa je tožnica v knjigi obravnavala aktualne politične povojne dogodke, o katerih še vedno poteka širša družbena razprava, zato mora sprejeti tudi kritiko svojega dela od okolja, ki je lahko nasprotna njenim lastnim predstavam, zlasti še v konkretnem primeru, ko je mnenje podal novinar, ki je tudi sam doktor znanosti iz področja religiologije in mu je ozadje zgodovinskih dogodkov v katoliškem krogu po II. svetovni vojni dobro poznano, česar tožeča stranka ni zanikala. V nasprotnem primeru bi vsaka negativna kritika strokovnih monografij, izdanih s strani mednarodno priznanih doktorjev znanosti, lahko utemeljevala odškodninsko odgovornost, s tem pa bi se območje svobode izražanja pretirano zoževalo in zapiralo možnost javne kritike njihovih del.