Toženka se je z dednim dogovorm zavezala poplačati vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, ki bi sicer sorazmerno odpadli na oba tožnika. Zaradi neizpolnitve te pogodbene zaveze tožnikoma odgovarja za škodo po drugem odstavku 239. člena OZ.
vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - podstrešje - odločba o nacionalizaciji - pravica uporabe na skupnih delih - skupna uporaba - iz nacionalizacije izvzeto stanovanje - skupni prostor - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - verjetnejša pravica - lastništvo stanovanja - merila - spor o lastništvu - uveljavljanje pravic v pravdi
Podstrešje predstavlja splošni skupni del stavbe.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je pravica skupne uporabe podstrešja pomenila pravico do izkoriščanja skupnega prostora v sorazmerju z deležem lastnika stanovanja, izvzetim iz nacionalizacije.
Temeljno vodilo in hkrati cilj, ki ga je prvi toženec zasledoval s pogodbo, je bil izogniti se pravnomočnemu plačilu odškodninske obveznosti, zato je želel s hčerko skleniti darilno pogodbo, sklenil pa je izročilno pogodbo. Njegovo ravnanje je bilo v celoti nemoralno. Druga toženka za prvotni motiv/nagib prvega toženca res ni vedela, a tudi zanjo drži, da je sklenila izročilno pogodbo, zavedajoč se, da ni vzpostavljeno razmerje med njeno obveznostjo in med obveznostjo prvega toženca ter da je ekvivalentnost terjatev ustvarjena le navidezno. Če je imela v mislih drugačno kavzo pogodbe od tiste, ki jo je imel v mislih sopogodbenik, potem je kot na dlani, da skupne dopustne kavze pogodba očitno sploh ni imela. Taka pogodba pa je lahko samo nična oziroma celo neobstoječa.
družinski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev obveznosti - izrek denarne kazni - posledice neizpolnitve obveznosti - sredstvo zavarovanja - dopolnilni sklep - novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo - odločanje po uradni dolžnosti
V družinskih postopkih lahko sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe samo doda ali zamenja izvršilno sredstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi
Za odločitev v tem sporu je bistveno vprašanje, ali je med strankama obstajal dogovor o odstranitvi učinkov tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženi stranki podal spornega dne. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati, da sta se z direktorjem dogovorila, da je sporna odpoved brezpredmetna.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - enodružinska hiša - prostorski akti in upravna dovoljenja - obseg funkcionalnega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
Po presoji pritožbenega sodišča izvedensko mnenje in izpodbijani sklep ne vsebujeta odločilnih dejstev o tem, kolikšen obseg spornega zemljišča je bil po prostorskem aktu neposredno namenjen oziroma potreben za redno rabo predlagateljičine stavbe.
Merilo, ki tudi po ZVEtL-1 še vedno predstavlja poglavitni vir za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča, je obstoj prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave
Odočitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave ni pravilna, ker sodišče prve stopnje ni tudi utesnilo izvršbe tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu. To pa ni v skladu s sklepom o (ponovni) potrjeni prisilni poravnavi, katere bistvo je, da se obveznosti dolžnika zmanjšajo oziroma da se odloži njihovo plačilo.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje na terjatev, kolikor je ta znašala ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave (tudi ob upoštevanju morebitnih plačil).
Določba, po kateri je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi), se nanaša na primere, ko upnik za terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave ugotovljena, pred tem še ni razpolagal z izvršilnim naslovom. V primeru, kot je dani, ko je upnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobil izvršilni naslov za izterjavo dane terjatve, pa sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova, a le v obsegu, v katerem preneha pravica sodno uveljavljati plačilo. Ker izvršba na podlagi tega izvršilnega naslova že teče, mora sodišče izvršbo le še utesniti.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nekonkretizirana nevarnost - neizkazanost pogoja
Zgolj dejstvo likvidacije družbe, samo po sebi, ne more predstavljati odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
dodelitev in preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Tožnica zasluži okrog 650 EUR mesečno. Toženec zasluži povprečno 965 EUR mesečno. Pritožbenih trditev, da v zimskih mesecih zasluži bistveno manj, pritožnik prav z ničemer ne dokaže. Dokazi, ki jih je predložil sam (priloge B 2 do B 4), njegove pritožbene navedbe celo ovržejo. Glede na opisano, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 55 % otrokovih potreb, tožnica (ob tem ko je na njej tudi praktično vsa skrb za otroka) pa 45 % otrokovih potreb, celo v toženčevo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021554
ZPP člen 8, 243. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP člen 37.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - obseg pripadajočega zemljišča
Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00022514
ZPP člen 155, 184, 184/2.. ZDR-1 člen 2, 202.. ZJU člen 22, 22/2.. ZObr člen 98, 100a.. ZDSS-1 člen 42.. ZSSloV člen 56.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 49.
odločitev o pravdnih stroških - sprememba tožbe - pripadnik Slovenske vojske - položajni dodatek
Sodišče je del zahtevka (glede katerega tožnik tožbe ni umaknil) v posledici izpolnitve pravilno zavrnilo, kar pa ne daje podlage za priznanje stroškov postopka v zvezi s tem.
zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - splošni pogoji pogodbe - razlaga določb splošnih pogojev - uporaba vozila - namen uporabe - vožnja - športna vožnja - vožnja po dirkališču (avtodromu)
Vožnja na dirkališču je vadbena vožnja, ki je v bistvenem podobna dirki ali avtomobilski športni prireditvi. Iz zavarovalnega kritja je izključena le vadbena vožnja z elementi športne prireditve, ne pa vsake vrste vadbena vožnja.
Zatrjevana škoda je nastala pri uporabi vozila, za katero je izključeno zavarovalno kritje.
popravni sklep - dopolnjen pravni pouk - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo
S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu popravilo le pravni pouk sklepa o nadaljevanju, je dolžniku ponovno omogočilo vložitev ugovora zoper pravno nasledstvo, kar dolžniku nikakor ni v škodo in zato niti nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega popravnega sklepa
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023187
ZPP člen 11, 154, 154/1, 155.. ZOdv člen 17.
predlog za obnovo postopka - odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Tožena stranka bo v vsakem primeru dolgovano sodno takso (za predlog za obnovo postopka) morala poravnati prostovoljno ali v postopku izvršbe (ki je očitno že v teku), stališče sodišča prve stopnje, da ji ti stroški dejansko niso nastali, je napačno. Stroški sodne takse spadajo med za pravdo potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Tožena stranka je, glede na to, da je s predlogom za obnovo postopka uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena ne le do povračila stroškov zastopanja, ampak tudi do povračila vseh stroškov sodne takse po odmeri sodišča, čeprav sodne takse dejansko še ni v celoti plačala.
ZIZ člen 55, 107, 107/2, 120, 127. ZFPPIPP člen 216, 221z, 221z/1, 221z/2.
ponovna prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - rubež in prenos terjatve - pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - čas pridobitve ločitvene pravice - ugovorni razlog - neposredna plačila podizvajalcem
Upnik je do začetka prisilne poravnave z vročitvijo sklepa o rubežu denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku pridobil zastavno pravico na denarni terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. Zastavno pravico na denarnih terjatvah dolžnika namreč dobi upnik z rubežem, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.
Ker na terjatev ni učinkovala prvotna prisilna poravana, nanjo ne učinkuje niti ponovna prisilna poravnava.
V ugovornem postopku zoper nadaljevanje izvršbe z rubežem in prenosom terjatve niso pravno pomembne dolžnikove trditve v zvezi s tem, da je zarubljena terjatev namenjena za poplačilo podizvajalcem. Takšne ugovore bo, če bo menil, da so upravičeni, lahko podal dolžnikov dolžnik v morebitnem pravdnem postopku zoper njega.
OZ člen 101, 240, 661, 662. ZDDV-1 člen 41, 41/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 54.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca za solidnost gradbe - pomanjkljivost zemljišča - v čem je odgovornost - opustitev pojasnilne dolžnosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - informativni dokaz - dejstva zunaj zaznavnega območja stranke
Če ima izgotovljeni objekt napako, se domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Zaradi tega naročniku vzrokov za napako niti ni treba ugotavljati. Domnevo, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, mora zato ovreči izvajalec sam, neodvisno od naročnikovih konkretnih očitkov. Izvajalec se ne more razbremeniti svoje pojasnilne dolžnosti z dokazovanjem, da je bil naročnik opozorjen že s strani projektanta. Četudi je šlo za manj zahtevno gradbo, pri kateri izdelava geomehanskega poročila ni običajna, je treba tudi v takem primeru (in morda še posebej v takem primeru) investitorja posebej opozoriti na tveganja, ki jih prevzema, če se loti gradnje brez geomehanskega poročila. Pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena substanciranja njenih trditev, če gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja,
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - društvo kot stranka postopka
V obravnavanem primeru vrednost spora ne presega zneska 20.000,00 EUR. Prav tako tudi ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ni namreč mogoče šteti, da gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka društvo. Društva niso navedena med subjekti iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, za katera se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
OZ člen 82, 204, 349, 349/1, 776, 776/1. ZPP člen 7.
pogodba o naročilu - povrnitev stroškov - zapadlost obveznosti - prepovedana gestija - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - sklicevanje na priloge - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - obrazložitev ugovora zastaranja - dokazna ocena - razlaga jasnih pogodbenih določil - plačilo DDV
Med stroške, ki so v zvezi z opravljanjem posla, in do povrnitve katerih je mandatar upravičen na podlagi prvega odstavka 776. člena OZ, spadajo tudi zneski, ki jih je mandatar plačal svojemu sopogodbeniku na podlagi posla, ki ga je sklenil (v svojem imenu in) za račun naročnika. Torej tudi obratovalni stroški, ki jih je za račun naročitelja plačal dobavitelju blaga oziroma storitve.
Toženka je od mandatne pogodbe odstopila, zaradi česar je pogodba s potekom odpovednega roka prenehala. Od takrat dalje tožnica za plačevanje obratovalnih stroškov za toženko ni imela nobene podlage. Kar jih je plačala, jih je plačala kljub izrecni (odpovedi) prepovedi toženke in že zato iz teh poslov, skladno z določbo 204. člena OZ, ni pridobila nobenih pravic poslovodje brez naročila.
Dokazi (računi dobaviteljev in izpiski prometa na računu) ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede stroškov, ki naj bi jih tožnica v posameznem mesecu plačala za toženko. To, da bi med dokazi iskalo in izbiralo pomembna dejstva, tudi ni naloga sodišča.