SZ člen 117. Pravilnik o dodeljevanju in uporabi stanovanj iz stanovanjskega fonda JLA člen 59, 61.
privatizacija vojaških stanovanj - odkup garaže - pojem stanovanja - pritikline stanovanja - garaža kot pomožni stanovanjski prostor - zakup garaže
Okoliščina, da je bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju le zakupnik garaže v isti stanovanjski stavbi je odločilnega pomena pri utemeljitvi zahtevka na zakup garaže kot dela stanovanja po določbah 117. člena SZ.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - vštevanje invalidnine v odškodnino
Invalidnina se upošteva pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ker je denarno nadomestilo za telesno okvaro, to je izgubo, bistvenejšo poškodovanost ali znatnejšo onesposobljenost posameznih delov telesa oziroma organov, zaradi česar je normalna aktivnost otežkočena in so potrebni večji napori pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Oškodovancu gre pravica do invalidnine ne glede na to, ali dosega kljub okvari enak osebni dohodek ali ne, zato je povsem pravilno, da se invalidnina upošteva samo pri odmeri nepremoženjske škode, in sicer pri trajnem zmanjšanju življenjske aktivnosti.
ZDen člen 63, 63/3.ZDRS člen 39. ZDFLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - članstvo v Kulturbundu
Dejstva in okoliščine, na katere upravni organ opira svojo odločitev, se lahko dokazujejo z listinami, ki so arhivsko gradivo, pri tem je sklicevanje na določbe Zakona o varstvu podatkov brezpredmetno.
Članstvo v Kulturbundu je podlaga za ugotovitev, da gre za osebo nemške narodnosti. Nelojalnost se glede na določbo 3. odst. 63. čl. ZDen domneva, lahko pa se z navajanjem in dokazovanjem konkretnih okoliščin to domnevo izpodbija kot dejansko neutemeljeno.
Zakon o davkih občanov (ZDO) ureja kategorije dedičev, ki so zavezani k plačilu davka na dediščine in darila in jih glede stopenj razvršča v tri različne skupine. Pri uvrščanju v posamezno skupino je potrebno upoštevati le osebe, točno določene v ZDO, ne pa vseh oseb iz tretjega dednega reda po Zakonu o dedovanju.
URS člen 20, 29.ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 203, 203/2, 203/4, 204.a, 204.a/1, 204.a/3.
pripor - pripor, o katerem odloča preiskovalni sodnik - predlog državnega tožilca za odreditev pripora po zaslišanju vsakega od soosumljencev
Državni tožilec mora takoj po zaslišanju vsakega osumljenca po 2. odst. 203. čl. ZKP izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter predlagal pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov, kot to določa 1. odst. 204.a člena, preiskovalni sodnik pa mora izvesti priporni narok in odločiti o predlogu državnega tožilca še pred zaslišanjem naslednjega osumljenca (2. in 3. odst. 204.a čl. ZKP).
Časovni prislov "takoj" po zaslišanju, kot je določen v 1. odst. 204.a čl. ZKP, ne pomeni, da mora državni tožilec izjavo o uvedbi kazenskega postopka in predlog za odreditev pripora podati brez kakršnegakoli časovnega premora. Na njegov predlog bo preiskovalni sodnik glede na obseg in zahtevnost primera določil čas, v katerem mora podati izjavo in predlog za pripor.
Odločitev o priporu mora biti pred izdajo pisnega sklepa vpisana v zapisnik naroka, pri čemer mora biti navedena ura sprejema odločitve. Tak zapis namreč omogoča preizkus, ali je bilo o priporu pravočasno odločeno (takoj po zaslišanju, ki mora biti opravljeno v oseminštiridesetih urah od ure, ko je bila oseba pripeljana k preiskovalnemu sodniku), v primeru, ko je bil pripor odrejen, pa tudi, ali je bila priprtemu pravočasno (v štiriindvajsetih urah)
Ob ugotovljeni okoliščini, da je hotel prvi toženec izigrati možnost uresničitve prve sodbe z dne 6.1.1994, ki jo je njegov pooblaščenec prejel v januarju in je 7.2.1994 vložil pritožbo, s tem, da je 28.3.1994 sklenil sporno darilno pogodbo, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialnopravna določila o ničnosti pogodbe, ki je zapisano v 103. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89). Ugotovljeni toženčev namen, da bi izigral prisilne predpise in delo sodišča, ki zagotavlja varstvo pravic, je v nasprotju z načeli družbene ureditve, prisilnimi predpisi in družbeno moralo. Pri tem dokazovanje dobre vere drugega in tretjega toženca za odločitev o veljavnosti darilne pogodbe nima pomena, saj po tretjem odstavku 53. člena ZOR pri darilni pogodbi, ki je neodplačen pravni posel, pogodba nima pravnega učinka niti tedaj, ko obdarjenec ni vedel za nedopustni nagib sopogodbenika.
ZZK člen 21, 22, 28, 28-4, 29, 29-3, 30, 30/2, 76, 76/2, 82, 82/2, 82/3.ZN člen 47, 47-3. ZOPPP člen 1, 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - notarski zapis - overitev podpisa - zemljiškoknjižni vpisi pravic - predznamba - obličnost zasebne listine - izvirnik listine - fotokopija listine
Pri zasebnih listinah, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo, je treba razlikovati obličnost po 22. členu ZZK, od obličnosti po 2. odstavku 82. člena ZZK.
Po ZOPPP ima fotokopija naravo prepisa, ne izvirnika.
ZDen člen 3, 4, 51, 51/1, 74, 74/1, 74/2, 78, 78/2.SZ člen 111, 112, 113, 113/2, 125.ZLS člen 7, 20, 21, 21/2-4. ODZ paragraf 760.ZLNDL člen 5, 5/1.ZD člen 9, 132, 219.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - vrnitev nepremičnin - pravna praznina - dedovanje v postopku denacionalizacije vrnjene stanovanjske hiše - kaduciteta - izročitev zapuščine občini
V primerih, ko gre za stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki sta bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji ni živ in ni zapustil dedičev, postane takšno premoženje last občine, če je imela ta pred denacionalizacijo pravico uporabe na njem.
neupravičena pridobitev - kondikcija - razveljavitev izvršilnega naslova
Tožeča stranka je po razveljavitvi izvršilnega naslova utemeljeno vložila tožbo proti toženi stranki. Tožbo utemeljuje s tem, da je prenehala obstojati pravna podlaga za navedeni prisilni prenos spornega zneska na toženo stranko, ker zato zanjo predstavlja neupravičeno pridobitev v smislu četrtega odstavka 210. člena ZOR, ki določa obveznost vrnitve vrednosti, ki jo nekdo prejme na podlagi, ki je pozneje odpadla. Obravnavani spor se torej nanaša na obogatitev tožene stranke brez zakonite pravne podlage. Na to nima vpliva dejstvo, da obstoja pogodbena obveznost tožeče stranke do tožene, ki je bila prvotno ugotovljena s pravnomočno a v revizijskem postopku razveljavljeno sodbo. Tožena stranka je pridobila sporni znesek s prisilno izvršbo.
URS člen 20, 20/2. ZKP (1994) člen 157, 157/5, 203, 202, 202/3.
predkazenski postopek - pridržanje
Osumljenec, ki je bil pridržan po 157. členu ZKP in nato priveden k preiskovalnemu sodniku, ima položaj osebe, ki ji je bila odvzeta prostost. Zato odločitev preiskovalnega sodnika, da se osumljenca do odločitve o priporu namesti v zapore, največ pa za 24 ur, ni pomenila kršitev Ustave RS in 202. člena ZKP (1994).
ZKP člen 521, 523, 523/4, 525, 525/1, 525/2. Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 12/2-a, 16, 23, 32, 32/3.
uporaba slovenskega jezika v vlogah - mednarodna tiralica - ekstradicijski postopek - začasni pripor
Začasni pripor tujca v ekstradicijskem postopku je urejen v 525. čl. ZKP, ki je skladen s 16. čl. Evropske konvencije o izročitvi. Pripor se odreja po pravu zaprošene države. Ni nujno, da je prošnja proseče države za začasni pripor napisana v jeziku zaprošene države, lahko je napisana v jeziku proseče države, zaprošena država pa sme zahtevati prevod v katerega od uradnih jezikov konvencije - v angleščino ali francoščino. Glede na to da je bil dopis pristojnega državnega organa proseče države sestavljen v angleškem jeziku in naslovljen na pristojni državni organ naše države, je depeša - dopis našega državnega organa, ki v prevodu povzema vsebino zaprosila, zadostna podlaga za odločanje o začasnem priporu. Izostanek prevoda priložene tiralice v slovenski jezik zato ni ovira za odločanje v tej fazi postopka in ni kršitev določb ZKP v zvezi z ekstradicijo.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS05174
ZOR člen 183, 210, 266, 266/4.SZ člen 117, 117/5, 128, 128/2. ZSR člen 60, 60/3.
privatizacija stanovanj - pravica do odkupa stanovanja - kontrahirna dolžnost - vrednost točke - odškodnina zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti - povrnitev škode - vrnitev najemnine - neupravičena pridobitev
Ker je tožnik ves čas od vložitve zahteve za odkup stanovanja uporabljal sporno stanovanje in je zanj le določen čas plačeval neprofitno najemnino, ni upravičen do dvojnega pravnega varstva:
prisilne sklenitve prodajne pogodbe po kupnini glede na vrednost točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, in še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
Lokacijska dokumentacija mora imeti sestavine po 55. čl. ZUN. Med drugim se pripravi na podlagi določb PUP in mora biti izrecno skladna s PUP, saj se lokacijsko dovoljenje izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija (2. odst. 54. čl. ZUN), ki je tudi sestavni del lokacijskega dovoljenja (3. odst. 57. čl. ZUN).
ZOR člen 173, 177, 177/3, 178, 200, 200/2, 203. ZTVCP člen 38, 38/1, 39, 39/1.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - deljena odgovornost - denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - renta - trčenje avtomobila in kolesarja
Pri ocenjevanju prispevka tožnika k nastanku škode, je treba upoštevati veliko tveganje za nastanek škode, ki ga prinaša uporaba motornega vozila, zaradi česar je ZOR v 173. členu tudi določil objektivno odgovornost. Upoštevati pa je tudi treba, da je drugi toženec kršil določbo 68. člena ZTVCP, ki določa, da mora voznik uporabiti zvočni opozorilni znak, kadarkoli zahteva to varnost prometa.
dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine - višina preživnine
Preživninske potrebe otroka so upoštevane v obsegu, ki ustreza preživninskim možnostim njegovih staršev. Tožencu naložena preživnina ustreza njegovim preživninskim možnostim tudi ob upoštevanju še dveh preživninskih obveznosti. Preživninska obremenitev toženca z eno polovico potrebnih in utemeljenih preživninskih izdatkov za ml.
tožnika ne pomeni zanj nesorazmerne obremenitve v primerjavi z otrokovo materjo, ki prispeva za preživljanje otroka še vse delo in skrb.
ZOR člen 178, 178/1. ZTVCP člen 45, 45/1, 46, 46/1, 50, 50/2, 51. ZVCP člen 2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - nerazumno hitra vožnja v križišče
Imetnik motornega vozila, ki z nerazumno veliko hitrostjo (ki za 1,5 krat presega dovoljeno hitrost) vozi proti mestnemu semaforiziranemu križišču, je izključno odškodninsko odgovoren za škodo iz prometne nesreče, čeprav je imel prednost pred nasproti vozečim vozilom, ki je zavijalo v levo.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/3, 332, 332/1-4, 332/4, 353, 353/2, 365, 365/2, 366, 366/2, 395, 395/1, 399. Sodni red člen 241, 241/5.
glavna obravnava - vabilo za narok - povratnica kot javna listina - vsebina povratnice - sodba zaradi izostanka - sklepčnost tožbe
Povratnica je javna listina po 230. členu ZPP. Sodni red (Ur.list RS štev. 17/95...91/98) določa v petem odstavku 241. člena, da se pri odpravljanju vabil na glavno obravnavo na povratnico vpiše datum obravnave, v drugih primerih pa vsebina pošiljke z navedbo opravilne številke in redne številke pisanja ter datum evidence.Iz omenjene določbe Sodnega reda sledi, da mora sodišče na povratnici vpisati samo tisto vsebino pošiljke, ki je različna od vabila na glavno obravnavo, samega vabila na glavno obravnavo pa mu na povratnico ni treba vpisati. Vpis vabila kot vsebine pošiljke nadomešča namreč na povratnici vpisan datum glavne obravnave.
Če so sicer izpolnjene predpostavke za izdajo sodbe zaradi izostanka, sodišče prve stopnje pa ugotovi, da po materialnem pravu iz zatrjevanih dejstev ne izhaja takšna posledica, ki jo tožeča stranka zahteva s tožbenim zahtevkom, tožbeni zahtevek zavrne.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 385, 385/3, 387, 392, 497.ZOR člen 277, 277/1.
revizija - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - vrednost spornega predmeta - revizijski razlogi - nova dejstva in novi dokazi v reviziji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki merijo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato ne preizkuša pravilnosti dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje.