ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog prekrškovnega organa - ugovor zoper plačilni nalog - odločba o prekršku - izrek odločbe o prekršku - nerazumljiv izrek - odgovornost za prekršek - zahteva za sodno varstvo - načelo zakonitosti - ustavitev postopka o prekršku - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - pravica do povračila škode
Po ustaljeni sodni praksi mora biti izrek odločbe o prekršku razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta v izreku odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene uradne osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku.
Višje sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 19. člena ZP-1 za odvoz vozila in je upravičen zahtevek pritožnika, da se mu povrne znesek, ki ga je plačal za odvoz vozila.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter dokazov, ki jih je k obdolžilnem predlogu predložil predlagatelj, iz katerih izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain ter da je bil obdolženemu odrejen strokovni pregled. Pri tem pa je ugovorne trditve, da iz poročila toksikološke preiskave z dne 26. 11. 2024 izhaja le prisotnost metabolitov (presnovkov) kokaina v krvi obdolženca, ne pa tudi kokaina samega, pravilno zavrnilo z razlogi, da zmanjšana sposobnost voznika za vožnjo v cestnem prometu ni (več)1 zakonski znak obravnavanega prekrška.
Omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov ureja določba 63. člena ZVoz-1.
Pri tem četrti in peti odstavek navedenega člena ZVoz-1, ki sta bila dodana z novelo ZVoz-1D, določata, da upravna enota, ki prejme zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in mu hkrati določi rok, v katerem mora uskladiti veljavnost vozniškega dovoljenja z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom. Uskladitev se izvede na način, da imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti odda veljavno vozniško dovoljenje, upravna enota pa mu izda novo vozniško dovoljenje. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, ki vozniškega dovoljenja do določenega roka ne uskladi z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom, na podlagi katerega mu je pravica do vožnje motornih vozil omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, upravna enota z odločbo omeji veljavnost vozniškega dovoljenja na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, kar izhaja iz veljavnega dokončnega zdravniškega spričevala.
Ob navedeni veljavni zakonski ureditvi (naknadne) omejitve veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvenih razlogov pritožbeno sodišče zaključuje, da določba osmega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1 kot objektivni zakonski znak prekrška določa neveljavnost vozniškega dovoljenja kot javne listine oziroma vožnjo v nasprotju z omejitvijo, vpisano na vozniškem dovoljenju. Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja (iz katerega izhaja veljavnost do leta 2033) s strani UE, zato ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi dokazni predlog storilca z zaslišanjem njegove hčere obrazloženo zavrnilo, zgolj dejstvo, da hčere ni zaslišalo, ne predstavlja posega v storilčevo pravico do obrambe.
Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev tega dokaznega predloga so sicer neprepričljivi, vendar pa očitana zavrnitev tega dokaznega predloga ni mogla vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe, saj je bila navedena priča, kot pritožba sama izpostavlja, predlagana v zvezi s trditvami v ZSV, da storilec prekrška ni storil in da zanj ne more biti odgovoren. Ob takem substanciranju dokaznega predloga pa je zaključiti, da ga obramba ni ustrezno konkretizirala, saj iz predloga ne izhaja, katera konkretna materialnopravna relevantna dejstva glede storilčeve odgovornosti za prekršek, ugotovljen s tehničnimi sredstvi, bi lahko navedena priča potrdila2. Tak dokazni predlog pa ne omogoča zaključka o njegovi materialnopravni relevantnosti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o kršitvi 68. člena ZP-1 oziroma o vnaprejšnji dokazni oceni sodišča prve stopnje.
ZUP člen 68, 68/1, 68/2. ZP-1 člen 64, 155, 155/2.
pritožba - priporočena oddaja vloge - dan prejema vloge pri sodišču - pravočasnost
Skladno z drugim odstavkom 68. člena ZUP pa se v primeru, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega postopka
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni.
Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.
Ker tega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni storilo, prav tako pa vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, so utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka.
ne bis in idem - subjektivna identiteta - ustavitev postopka
Ob tem, ko je za zaključek o spoštovanju načela ne bis in idem oziroma res iudicata potrebno ugotoviti tako objektivno kot tudi subjektivno identiteto med dejanjem in odločbo o prekršku1, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa subjektivna identiteta ne izhaja, je zaključek izpodbijane sodbe o potrebi po ustavitvi postopka zaradi upoštevanju načela ne bis in idem, nezakonit.
ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
ustavitev vozila - svetlobni in zvočni signali
Določba 101. člena ZPrCP od udeležencev cestnega prometa zahteva brezpogojno ustavitev le pri predpisanem znaku modre svetilke in kratkega zvočnega signala, saj se pri ostalih znakih zahteva ustavitev vozila le, če je potrebno zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo ter le v smislu zagotovitve proste poti vozilu s prednostjo oziroma vozila za spremstvo (primerjaj vse točke tretjega odstavka 101. člena ZPrCP).
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje - načelo pravnomočnosti odločbe
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je v času prekrška vozila druga oseba, katere podatke sporoča. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano.
vročitev odločbe - pravica do izjave - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ureja osebno vročanje dokumentov stranki, se za osebno vročitev šteje tudi vročitev s fikcijo. Ta glede na četrti odstavek 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če dokumenta v 15 dneh ne prevzame (kot je bilo tudi v konkretnem primeru), pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (kot je bilo v konkretnem primeru).
pravica do pravnega sredstva - priznanje in izvršitev sodnih odločb - pravica do uporabe lastnega jezika - smotrnost uvedbe postopka
Četudi je upoštevati, da z ugoditvijo pobudi in vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Slovenije v drugi državi članici EU sodišče potrjuje pravilnost izvedenega postopka v Republiki Sloveniji in jamči, da so storilcu v postopku o prekršku bile zagotovljene vse procesne pravice po pravu Republike Slovenije, predvsem pravica do uporabe lastnega jezika v postopku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, je ugotoviti, da mora glede zagotovitve učinkovitega pravnega sredstva sodišče v obrazcu iz Priloge 10 potrditi le, da je v primeru, če je bila odločba izdana v pisnem postopku, oseba bila osebno ali prek zastopnika pooblaščenega po pravu države izdaje obveščena o pravici in rokih za vložitev pravnega sredstva. Zato zaključki sodišča prve stopnje o izvotlitvi pravice do pravnega sredstva (ter s tem kršitvi 25. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) stranki, ki je zoper prevedeno odločbo vložila redno pravno sredstvo po zagovorniku, v zvezi s katerim ni bilo dvoma, da razume slovenski jezik, le razlogi za njegovo zavrnitev ji niso bili sporočeni v prevodu, presegajo okoliščine, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati glede na 196. v povezavi s 197. členom ZSKZDČEU-1, zgolj dejstvo, da stranki, ki ima v postopku (slovenskega) zagovornika ni bila vročena sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje (s katero se je stranka seznanila v svojem jeziku), pa ne zadošča za zaključek, da je bila storilcu v zvezi z vsemi izdanimi odločbami kršena pravica do poštenega postopka1.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - krivda - malomarnost
Storilec ki ravna iz malomarnosti, ne deluje zaradi negativnega odnosa do poškodovane pravne dobrine, ne odloča se torej zoper to pravno dobrino, temveč ravna nepazljivo. Zveza med ravnanjem in posledico bo presegala golo naključje, ker je posledica potencialno vsebovana v ravnanju, ki nasprotuje dolžni pazljivosti. Zaključek, da storilec ravna lahkomiselno, je tako možen le ob ugotovitvi dolžne (objektivne in subjektivne) pazljivosti, pri čemer je kršitev objektivne dolžne pazljivosti del protipravnosti, kršitev subjektivne dolžne pazljivosti pa predmet ugotavljanja znotraj krivde.
Sodišče prve stopnje storilcu očita kršitev dolžne pazljivosti, pri čemer pa iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, na katerih dejstvih sodišče prve stopnje temelji zaključek, da je storilec v konkretnem primeru to bil dolžan preveriti. Te dolžnosti starša namreč ne določa noben zakon, iz razlogov izpodbijane sodbe pa tudi ne izhajajo nobene ugotovljene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bila ta nevarnost tako objektivno kot subjektivno predvidljiva.
ZP-1 člen 30, 30/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-5, 137, 137/2, 137/3, 184. ZEPI člen 35, 35/5, 39, 39/1, 48, 48/1, 48/1-6, 48/2. ZNPPol člen 54, 54/3, 54/4.
otrok - zaseg predmeta - obvezen odvzem predmetov - izključitev postopka o prekršku - predhodni preizkus - ustavitev postopka
Ugotovitev, da je prekršek storila oseba, ki je mlajša od 14 let, je okoliščina, ki izključuje postopek o prekršku po samem zakonu, saj se proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške. V takem primeru sodišče obdolžilni predlog (v celoti) zavrne. Tako ni bilo podlage za postopanje sodišča po določbah drugega in tretjega odstavka 137. člena ZP-1, po katerih se predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekrške ustavi ali če se storilcu prekrška izreče opomin. Na kateri pravni podlagi naj bi sicer sodišče ob zavrnitvi obdolžilnega predloga iz razloga, ker se zoper otroka ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške, odločilo tudi o odvzemu predmeta, pa prekrškovni organ tudi ne pove. Ima pa prekrškovni organ v 54. členu ZNPPol pooblastilo, da v primeru, ko zoper osebo, ki ji je bil predmet zasežen, in bil uveden postopek pred pristojnim organom, zaseženi predmet osebi vrne, razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki jih je po zakonu treba odvzeti, ali če je oseba nedvomno izrazila voljo, da predmete ne želi več imeti v lasti. Nevaren predmet ali predmet, ki ga je po zakonu treba odvzeti in ki ne bo vrnjen osebi, morajo policisti komisijsko uničiti ali odstopiti subjektu, ki je pristojen za njegovo uničenje, ter o tem napisati zapisnik.
opis prekrška - opisano dejanje ni prekršek - elektronska registracija - ustavitev postopka o prekršku
Določbo „elektronska registracija v skladu s predpisi“ je zato treba v situaciji, ko naprava ne deluje pravilno ali na njej ni dobroimetja, razumeti tako, da mora cestninski zavezanec ob vstopu na cestninsko cesto (oziroma ko prevozi prvo cestninsko točko) preveriti, ali naprava deluje pravilno in se, če ugotovi, da ne, ustaviti na prvi informacijski cestninski točki in napako odpraviti. Šele če tega ne stori, stori prekršek po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. V opisu dejanja v predmetnem plačilnem nalogu je sicer prekrškovni organ navedel, da storilec ni izvedel elektronske registracije in da je bil opozorjen, da mikrovalovna komunikacija ni stekla, manjka pa konkretizacija zakonskega znaka, to je, da se ni ustavil na prvi uporabniški točki in napake ni odpravil.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4. ZP-1 člen 90, 155, 155/2.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest
Sodišče prve stopnje je s postopanjem, ko je o dejstvu nevpliva mobitela na rezultat pri opravljanju alkotesta z Drager tip 6820 ter o verodostojnosti podatkov glede kalibracije navedenega alkotesta, ki izhajajo iz evidenčne knjižice, sklepalo le na podlagi odgovora Urada z dne 26. 3. 2024, ki se nanaša na drug tip elektronskih alkotestov in iz katerega odgovor, zakaj v digitalnem izpisu ni zavedene kalibracije ne izhaja, pri tem pa je zavrnilo vse ostale dokazne predloge obrambe v zvezi s tem, poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe.
stroški postopka o prekršku - nagrada vročevalca - naslov za vročanje - veljavno opravljena vročitev
Po tretjem odstavku 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti, detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Vročanje je torej ena izmed dejavnosti oziroma storitev, ki jih opravlja detektiv. Z vidika opravljene storitve (hkrati isti osebi) je glede na dikcijo prvega odstavka 8. člena Pravilnika to le ena vročitev, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je bilo vročevalcu po zaprosilu sodišča prve stopnje odrejena vročitev dveh pisanj istemu naslovniku hkrati ter da je navedeni pisanji detektiv uspešno vročil tej osebi dne 5. 7. 2024, se pritožba glede na zgoraj navedeno neutemeljeno zavzema, da gre zaradi vročitve dveh različnih pošiljk, za dve dejanji vročitve.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja. To pa pomeni, da uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredila tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni in predpisala njihovo zadržanje v vseh nenujnih sodnih zadevah, nima nobenega vpliva na potek absolutnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 42. člena ZP-11.
odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obseg izpodbijanja
Ob tem, ko sta se vlagatelja ZSV branila s trditvami, da obstojijo okoliščine za izrek opomina oziroma celo za ustavitev postopka zaradi prekrška neznatnega pomena, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o neobstoju okoliščin, ki delajo prekršek posebno lahek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje zahteve za sodno varstvo v preostalem delu ni zavrnilo, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00082166
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6.
nasilno in drzno vedenje - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - video posnetek kot dokaz - pravica do zasebnosti - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
Če je storilec nasprotoval snemanju na njegovi posesti, je B. A. s snemanjem kljub prepovedi posegel v izključno pravico storilca, da sam razpolaga s svojo podobo in besedo, s tem pa v njegovo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. To pa ne pomeni, da ne bi bil tak poseg v pravico do zasebnosti pod določenimi pogoji dopusten, vendar bi morale za izvedbo dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, obstajati posebej utemeljene okoliščine. Izvedba takšnega dokaza bi morala imeti poseben pomen za izvrševanje neke pravice, ki jo varuje Ustava. V takšnem primeru mora sodišče upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost. Pravica do zasebnosti je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Odgovor na vprašanje, kdaj je zasebnosti treba zagotoviti pravno varstvo, nudi tako imenovani koncept razumno pričakovanje zasebnosti. Po njem je pričakovanje zasebnosti tako v prostorskem kot tudi v funkcionalnem pogledu na tistem, kar oseba skuša ohraniti kot zasebna, lahko predmet varstva, dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način, in če bo to pričakovanje objektivno opravičljivo. Tako pričakovanje ni objektivno opravičljivo takrat, kadar stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je treba dati prednost ob upoštevanju načela sorazmernosti. Na splošno velja, da čim manj intimno je področje zasebnosti, tem manjšo pravno zaščito uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov.