P. p. d.o.o. ni oseba iz 3. in 4. odstavka 87. člena ZPP. Sposobnosti biti pooblaščenka v sodnih postopkih ji po presoji pritožbenega sodišča ne daje niti 4. odstavek 131. člena ZIL-1. Patentni zastopnik, kar je P. p. d.o.o. (prim. 2. odstavek 131. člena ZIL-1), namreč lahko zastopa stranke pred sodišči, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči. Določilo 4. odstavka 131. člena ZIL-1 tako v obravnavanem primeru napotuje na ZPP.
Tožena stranka je imela sporno tovorno vozilo v uporabi na podlagi dogovora z družbo M. To pa je tisto pomembno dejstvo, zaradi česar je zahtevek tožeče stranke iz naslova neupravičene pridobitve neutemeljen, saj prehod premoženja ni bil opravljen brez pravne podlage.
Gre za golo zatrjevanje o obstoju teh terjatev, ne da bi bile te terjatve dokazane s tako stopnjo verjetnosti, da bi jih v predmetnem postopku sploh bilo mogoče upoštevati. Pritožnik ni uspel izkazati, da ima premoženje.
delovno razmerje - disciplinska odgovornost - opomin
S tem, ko je delavec v javnosti izrazil svoje mnenje o nepravilnosti pri toženi stranki, ni kršil Navodil o zagotavljanju javnosti dela tožene stranke, saj se ni izdajal za odgovorno osebo v javnem zavodu, v svojstvu katere bi podajal mnenje. Z izražanjem svojega mnenja tudi ni kršil 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja), zato mu je bila disciplinska sankcija - opomin - izrečena nezakonito.
izbris iz sodnega registra - uvedba postopka - odgovornost družbenikov
Dejstvo je, ki ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra, saj je bil izbris objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato navedbe pritožnika o tem, da je predlagal uvedbo stečajnega postopka, glede na to, da stečajni postopek ni bil uveden, izbris pa že opravljen, ne morejo biti upoštevne.
Osnovne predpostavke, da se določeno ravnanje opredeli kot poslovodstvo brez naročila so, da gre za tuj posel in da je gestorjev namen, da dela za drugega. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru izhajala iz tega, da je opravljala svoj posel, določbe o poslovodstvu brez naročila glede na tako trditveno podlago niso podane.
Gre za spor iz koncesijske pogodbe med pravdnima strankama glede cene za opravljanje storitev na podlagi te pogodbe. Po 40. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, če pride pri izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in kocesionarjem, odloča o sporu redno sodišče. Prav za tak spor med koncedentom, to je toženo stranko in koncesionarjem, to je tožečo stranko pa v predmetnem primeru gre, tako da je vsekakor podana pristojnost rednega sodišča. Gre za premoženjsko pravni spor, ki se rešuje pred pravdnim sodiščem.
Ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka za plačilo najemnine le zato, ker se je tožeča stranka sklicevala v računih na najemno pogodbo iz leta 1999, ki ni podpisana, čeprav je bila v veljavi za uporabo istega poslovnega prostora najemna pogodba z dne 17.5.1991.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje dokazov
Tožeča stranka s svojim predlogom za izdajo začasne odredbe upoštevaje njegovo vsebino zasleduje namen, ki ga zagotavlja postopek za zavarovanje dokazov, zato s predlogom za izdajo začasne odredbe ne more uspeti.