• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 19
  • >
  • >>
  • 101.
    VDS sodba Pdp 733/2005
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03299
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    delovno razmerje - vinjenost na delu
    S PZ se je tožnik zavezal, da med opravljanjem dela ne bo pod

    plivom alkohola (0,00 g/kg), narkotikov ali zdravil, ki bi ga

    onesposobili za delo. Ker je bil na delovnem mestu vinjen, kar je

    bilo ugotovljeno z alkotestom, je delodajalec tožniku zakonito

    izredno odpovedal PZ po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Pri tem ni odločilno, da tožniku ni bila odvzeta kri zaradi

    ugotovitve stopnje alkohola v krvi, kar je tožnik zahteval, saj

    je kršitev PZ podana že, če stopnje alkohola v krvi znaša več kot

    0,00 g/kg, to pa je bilo z alkotestom (ki je pokazal 1,45 oz.

    1,76 promila alkohola v izdihanem zraku) dokazano.

     
  • 102.
    VDS sklep Pdp 1204/2005
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03295
    ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4. ZDSS-1 člen 19, 36, 19, 36, 19, 36.
    delovno in socialno sodišče - nepopolna vloga - zavrženje
    Ker tožnik tožbe v danem roku ni popravil, čeprav je bil

    opozorjen na pravne posledice v primeru, da ne bo ravnal skladno

    z zahtevo sodišča (36. člen ZDSS-1), je sodišče tožbo pravilno

    zavrglo skladno z 4. odstavkom 108. člena ZPP, na katerega

    napotuje 19. člen ZDSS-1.

     
  • 103.
    VDS sklep Psp 337/2005
    20.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03659
    ZPP člen 112, 112/1, 112/6, 112/7, 112, 112/1, 112/6, 112/7.
    rok za vložitev tožbe - zamuda roka - socialni spor - zdravstveno zavarovanje
    Dokončna odločba ZZZS ima pravilen pravni pouk tako o pristojnem

    sodišču, pri katerem se vloži tožba, kot tudi o roku za vložitev

    tožbe. Kljub temu je zavarovanec na zavod naslovil vlogo, za

    katero je pojasnil, naj se šteje kot pritožba na odločbo zavoda.

    Zavod je tožbo odstopil sodišču v nadaljne reševanje, vendar pa

    jo je sodišče prejelo po izteku 30-dnevnega roka za vložitev

    tožbe, zato jo je pravilno zavrglo, ker ni pravne podlage da bi

    se tožba štela za pravočasno vloženo. ZPP v 6. odstavku 112.

    člena določa, da se vloga šteje za pravočasno samo v primeru

    vložitve vloge pri nepristojnemu sodišču, ne pa v primeru

    vložitev pri nepristojnemu upravnemu organu.

     
  • 104.
    VDS sklep Psp 516/2005
    20.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03728
    ZPP člen 343, 366, 343, 366.
    dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
    Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje ni pritožbe kot

    rednega pravnega sredstva. Ker tožnik ni navedel, da vlaga

    revizijo kot izredno pravno sredstvo, je bila pritožba pravilno

    kot nedovoljena zavržena.

     
  • 105.
    VSK sklep II Cpg 63/2005
    20.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01379
    ZPP člen 141, 141.
    nadomestna vročitev
    Nadomestna vročitev je opravljena po 141.čl. ZPP brez pravnih učinkov, v kolikor je vročitev opravljena na nepravilen naslov.

     
  • 106.
    VSK sklep II Cpg 73/2005
    20.10.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01359
    ZGD člen 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - uvedba postopka - odgovornost družbenikov
    Dejstvo je, ki ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra, saj je bil izbris objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato navedbe pritožnika o tem, da je predlagal uvedbo stečajnega postopka, glede na to, da stečajni postopek ni bil uveden, izbris pa že opravljen, ne morejo biti upoštevne.

     
  • 107.
    VSL sodba I Cpg 977/2004
    20.10.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL05631
    ZASP člen 80, 80/2, 104, 80, 80/2, 104.
    soglasje strank
    Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje

    je bilo ugotovljeno, da je bilo soglasje drugotožeče stranke za

    predelavo spota "Ariel", dano. Spornih oziroma nejasnih določb torej

    med strankama ni bilo. Če bi sodišče v postopku ugotovilo, da je med

    pravdnima strankama kaj spornega ali nejasnega, bi morebitne

    nejasnosti ali sporne določbe moralo razlagati v korist avtorja na

    podlagi 2. odstavka 80. člena ZASP.

     
  • 108.
    VDS sodba Pdp 382/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03343
    ZDR člen 96, 96/1, 96/2, 98, 98-2, 100, 100/1, 100/2, 96, 96/1, 96/2, 98, 98-2, 100, 100/1, 100/2.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - vrnitev na delo
    Delodajalec mora uporabiti kriterije za določitev presežnih

    delavcev iz 100. člena ZDR le v primeru redne odpovedi PZ iz

    poslovnih razlogov večjemu številu delavcev (96. člen ZDR),

    ne pa v primeru redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga

    enemu delavcu.

    Dejstvo, da je tožena stranka odpovedala tožniku PZ iz poslovnega

    razloga takoj po vrnitvi na delo po pravnomočni sodni odločitvi,

    kjer je tožnik uspel v sodnem postopku, ne predstavlja

    neutemeljenega razloga za odpoved PZ iz 2. alinee 89. člena ZDR

    (vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi

    zatrjevanja kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR pred

    arbitražnimi, sodnimi ali upravnimi organi). Tožena stranka je

    dokazala obstoj poslovnega razloga (zmanjšano število potrebnih

    učiteljev razrednega pouka kot posledica zmanjšanja števila

    razredov), poleg tega pa je v postopku ugotavljanja, katermu

    delavcu bo redno odpovedala PZ iz poslovnega razloga, primerjala

    vse med seboj primerjive učitelje praktičnega pouka po kriterijih

    KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Ker je tožnik zbral

    najmanjše število točk, je redna odpoved PZ zakonita.

     
  • 109.
    VSK sklep I Cpg 201/2005
    20.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01885
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stroški stečajnega postopka
    Sodišče prve stopnje bo ugotavljalo dolžnikovo ekonomsko -

    finančno stanje zaradi sprejema odločitve o tem, ali naj se

    zaradi pomanjkanja premoženja dolžnika stečajni postopek

    začne in takoj zaključi po 1. odst. 99. čl. ZPPSL. To pa

    sodišče prve stopnje ugotavlja oziroma preverja s pomočjo

    izvedenca ustrezne stroke, v zvezi s tem pa nastanejo

    stroški, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča

    predstavljajo stroške, nastale do začetka stečajnega

    postopka nad dolžnikom.

     
  • 110.
    VSK sodba I Cpg 273/2004
    20.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01363
    ZOR člen 210, 210.
    neupravičena pridobitev
    Tožena stranka je imela sporno tovorno vozilo v uporabi na podlagi dogovora z družbo M. To pa je tisto pomembno dejstvo, zaradi česar je zahtevek tožeče stranke iz naslova neupravičene pridobitve neutemeljen, saj prehod premoženja ni bil opravljen brez pravne podlage.

     
  • 111.
    VSK sklep I Cpg 263/2004
    20.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01888
    ZPP člen 492, 492/2, 492, 492/2.
    gospodarski spor - umik tožbe
    Navedeno zadevo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot

    gospodarski spor, v takšnem sporu pa velja določilo 2. odst.

    492. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem

    sodišče narok preloži, če na prvi narok za glavno obravnavo

    ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka; če pa

    tudi na novi narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je

    tožeča stranka tožbo umaknila.

     
  • 112.
    VDS sodba Pdp 1415/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03322
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - razlog
    Navedba "občutno zmanjšanje obsega dela v obratovalnici in

    zmanjšanje števila strank" v obrazložitvi redne odpovedi pogodbe

    o zaposlitvi iz poslovnega razloga je dovolj konkretizirana, da

    je mogoče v njej razbrati ekonomski razlog na strani delodajalca,

    ki utemeljuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1.

    odst. 88. čl. ZDR.

    V sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče ne

    presoja smotrnosti podane odpovedi, temveč ugotavlja zgolj obstoj

    utemeljenega razloga in drugih pogojev za odpoved pogodbe o

    zaposlitvi v skladu z ZDR.

     
  • 113.
    VSK sklep II Cpg 70/2005
    20.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01416
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2.
    neutemeljen ugovor - negativno dejstvo
    Ker je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, za katerega v fazi dovolitve izvršbe niti ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov, je dokazno breme za nastanek in obstoj pravnega razmerja na upniku.

     
  • 114.
    VSK sodba I Cpg 297/2004
    20.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01623
    ZOR člen 154, 218, 220, 154, 218, 220.
    odškodnina - poslovodstvo brez naročila
    Osnovne predpostavke, da se določeno ravnanje opredeli kot poslovodstvo brez naročila so, da gre za tuj posel in da je gestorjev namen, da dela za drugega. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru izhajala iz tega, da je opravljala svoj posel, določbe o poslovodstvu brez naročila glede na tako trditveno podlago niso podane.

     
  • 115.
    VDS sklep Psp 444/2005
    20.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03658
    ZDSS-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68, 68/1, 68/2.
    stroški postopka - zdravstveno zavarovanje
    Po določbi 1. in 2. odst. 68. čl. ZDSS-1, krije zavod v socialnih

    sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj stroške za

    izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka. Navedeno

    določbo je potrebno uporabiti smiselno tudi za plačilo stroškov,

    nastalih v zvezi z zaslišanjem izvedene priče. Ob goli jezikovni

    razlagi sicer ne bi bilo možno uporabiti določbe 2. odst. 68. čl.

    ZDSS-1, vendar je potrebno izhajati iz namena navedene določbe

    ter uporabiti teleološko razlago, po kateri se izkaže, da je ta

    določba pravilna pravna podlaga za naložitev stroškov tožencu

    tudi v primeru, ko gre za izvedeno pričo. Priča je namreč

    zdravnica, kar pomeni, da ima posebno znanje, ki ga sodišče nima.

    Je osebna zdravnica stranske intervenientke, zaslišana pa je bila

    glede njenega zdravstvenega stanja ter njene začasne nezmožnosti

    za delo, kar vse so vprašanja s področja medicine.

     
  • 116.
    VSL sodba I Cpg 784/2005
    20.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07434
    ZOR člen 12, 270, 629, 12, 270, 629.
    pogodbena kazen - enotno sosporništvo - razdrtje pogodbe po volji naročnika
    Zgolj rizičnost pravočasne izpolnitve ne daje podlage za po višini tako nesorazmeren dogovor o pogodbeni kazni. Pogodbena kazen ima sicer po eni strani pomen utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti, po drugi strani pa pomeni tudi civilno sankcijo za kršitev pogodbene obveznosti. Višina tako dogovorjenne sankcije pa mora biti v sorazmerju s kršitvijo pogodbene obveznosti. Vprašanje večjega rizika na strani ene pogodbene stranke pa ne daje podlage za sklepanje, da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR dogovor, po katerem je pogodbena stranka, na strani katere je izkazana večja rizičnost glede izpolnitve pogodbe, v primeru neizpolnitve dolžna izplačati polovico zneska pogodbene obveznosti, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna karkoli izpolniti po pogodbi. Če se je tožeča stranka sklicevala na obveznost tožene stranke omogočiti izvajalcu rušenje objektov, ki je bilo predmet pogodbe, bi kot kršitev oziroma neizpolnitev takšne obveznosti morala zatrjevati in dokazati, da je bila sama pripravljena svojo obveznost izpolniti, pa ji je to tožena stranka onemogočila. V kolikor pa je tožeča stranka s svojo izpolnitvijo čakala zaradi neizpolnjene denarne obveznosti naročnika (plačilo avansa), tožeča stranka plačila pogodbene kazni ne more uveljavljati, saj je takšna sankcija izrecno izključena po 3. odst. 270. člena ZOR. Ker tožeča stranka konkretiziranih trditev glede neizpolnitve nedenarne obveznosti tožene stranke ni ponudila, je s tem podana nesklepčnost tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni. 629.čl. ZOR na specialen način ureja odškodninsko odgovornost naročnika v kolikor izkoristi upravičenje do razdrtja pogodbe s prevzemnikom. Njegova odškodninska obveznost je podana ne da bi bil podan element nedopustnega ravnanja. Da pa bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na tej podlagi lahko uspela, bi morala ponuditi konkretizirane trditve o dejanskih okoliščinah, ki jih za ugotovitev obveznosti, ki jo je dolžan naročnik izplačati prevzemniku zaradi razdrtja pogodbe, določa 629.čl. ZOR.

     
  • 117.
    VSK sklep I Cpg 302/2004
    20.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01878
    ZPP člen 185, 185.
    sprememba tožbe
    Tožena stranka je v vlogi izjavila, da takšni spremembi

    tožbe nasprotuje. Glede na določilo 185. čl. Zakona o

    pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko sodišče dovoli

    spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, je

    sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu med drugim

    ugotavljalo, ali bi bila dovolitev spremembe tožbe smotrna

    za dokončno ureditev razmerja med strankama.

     
  • 118.
    VDS sodba in sklep Pdp 345/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03319
    ZFP člen 15, 19, 19/1, 19/1-5, 15, 19, 19/1, 19/1-5. ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1, 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    delovno razmerje - prevzem obveznosti podjetij - odpoved delovnega razmerja
    Čeprav je stečajni postopek nad delodajalcem končan, ima delavec

    interes, da se ugotovi, da je podana odpoved PZ iz poslovnega

    razloga nezakonita, ker so obstajali pogoji za prevzem po 73.

    členu ZDR.

    Tudi če je stečajni postopek nad delodajalcem zaključen, ima

    delavec interes, da se ugotovi, da je bila redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga,podana pet mesecev pred stečajem, nezakonita.

    V primeru nezakonitosti podane odpovedi ima delavec pravico

    zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja do dneva, ko mu

    je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja. V tem primeru bi mu

    stečajni upravitelj PZ lahko odpovedal s 15-dnevnim odpovednim

    rokom (1. odstavek 103. člena ZDR), če njegovo delo ne bi bilo

    več potrebno, do takrat pa bi delavec imel vse pravice iz

    delovnega razmerja.

    Tudi v primeru, če je stečaj začet in končan istega dne

    (8.12.2003) po 99. členu ZPPSL, mora stečajni upravitelj ta

    dan šele podati odpoved PZ po 103. členu ZDR s 15-dnevnim

    odpovednim rokom. Če gre za stečaj podjetnika posameznika

    (s.p.), se za poplačilo terjatev upošteva premoženje, ki ga

    ima podjetnik posameznik ob uvedbi stečaja. Skladno z 5.

    točko 1. odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju

    podjetnik posameznik upnikom odgovarja za škodo, ki je

    nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega

    poplačila terjatev v primeru kršitve 15. člena ZFP. Ta člen

    določa, da je prepovedana preusmeritev poslovanja oz.

    finančnih tokov na drugo pravno osebo, na kar je delavec

    tekom postopka opozarjal.

     
  • 119.
    VDS sodba Pdp 1612/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03300
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88/5, 88/6, 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88/5, 88/6.
    odpoved delovnega razmerja
    Različnih oblik odpovedi PZ med seboj ni mogoče poljubno

    zamenjevati, saj je vsako obliko odpovedi potrebno izvesti po

    postopku, ki je za posamezno odpoved določen in ni v vseh

    primerih enak. Nezakonito izveden postopek pomeni

    avtomatično tudi nezakonitost podane odpovedi.

    Tožena stranka je prekoračila 30-dnevni subjektivni rok za

    podajo odpovedi PZ iz 5. odstavka 88. člena ZDR, čeprav je z

    odpovedjo počakala na prošnjo tožnika, naj z odpovedjo

    počaka 2 meseca, da si poišče novo službo.

    Tožena stranka je tožniku nezakonito prepovedala opravljati delo

    za čas trajanja postopka (6. odstavek 88. člena ZDR), saj je taka

    prepoved mogoča le v primeru odpovedi PZ iz krivdnega razloga, ki

    ima znake kaznivega dejanja, kar v konkretnem primeru ni bilo

    izkazano. Iz obrazložitve prepovedi dela izhaja, da je tožena

    stranka izdala prepoved dela zato, ker je ocenila, da ni smiselo,

    da prihaja na delo.

     
  • 120.
    VSK sklep II Cpg 42/2005
    20.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01837
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.
    sredstva izvršbe
    Da je bila izvršba z navedenim izvršilnim sredstvom

    ustavljena, sicer drži. Vendar pa je upnik še pred izdajo

    izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo z rubežem denarnih

    sredstev dolžnice pri več bankah, in ker je bil ta predlog

    vložen pred izdajo izpodbijanega sklepa, ga sodišče prve

    stopnje ne bi smelo zavrniti iz razloga, ker da je bila

    izvršba s takšnim izvršilnim sredstvom že ustavljena, saj je

    pomembno, da ni bila že pred tem ustavljena v celoti.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 19
  • >
  • >>