Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 75, 75/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 90, 90/3, 90, 90/3.
kolektivni spor - kolektivna pogodba - nadomestilo plače
Če poklicna kolektivna pogodba določenega področja ne uredi
ugodnejše od kolektivne pogodbe dejavnosti ali če ga ga sploh ne
uredi, se upoštevajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.
Ker Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) ni
opredelila načina obračuna urne postavke osnove nadomestila za
čas odsotnosti z dela (v 4. odst. 75. čl. KPZZ določa le osnovo
za izračun nadomestila plače za čas odsotnosti z dela - izplačana
plača v zadnjih 3 mesecih), se upošteva 3. odst. 90. čl.
Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva
(KPDZSV), ki določa, da je osnova za obračun nadomestila plača
delavca v preteklem mesecu, osnovo v urni postavki pa določa
tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih
ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega
delovnega časa iz preteklega meseca.
Metoda obračuna urne postavke za izračun nadomestila plače, po
kateri se v osnovo za izračun urne postavke poleg plače za redni
delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa (nadurno
delo) tudi plačila za čas dežurstva in stalne pripravljenosti (ko
sicer ne opravlja dejanskega dela), medtem ko se pri številu ur,
na podlagi katerih se izračuna urna postavka, ure dežurstva in
stalne pripravljenosti ne upoštevajo (ker se upoštevajo le
plačane ure za redni delovni čas in za delo preko polnega
delovnega časa), ni v skladu s 3. odst. 90. čl. KPDZSV. Če se v
osnovo všteva plačilo iz vseh naslovov (redno delo, nadure,
dežurstva... ), prejeto v preteklem mesecu, tako doblena osnova
pa se ne deli z vsemi urami, za katere je zdravnik prejel plačo,
lahko pride celo do tega, da bi urna postavka za izračun
nadomestila plače za čas odsotnosti znašala več, kot bi znašala
Gre za golo zatrjevanje o obstoju teh terjatev, ne da bi bile te terjatve dokazane s tako stopnjo verjetnosti, da bi jih v predmetnem postopku sploh bilo mogoče upoštevati. Pritožnik ni uspel izkazati, da ima premoženje.
delovno razmerje - disciplinska odgovornost - opomin
S tem, ko je delavec v javnosti izrazil svoje mnenje o nepravilnosti pri toženi stranki, ni kršil Navodil o zagotavljanju javnosti dela tožene stranke, saj se ni izdajal za odgovorno osebo v javnem zavodu, v svojstvu katere bi podajal mnenje. Z izražanjem svojega mnenja tudi ni kršil 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja), zato mu je bila disciplinska sankcija - opomin - izrečena nezakonito.
izbris iz sodnega registra - uvedba postopka - odgovornost družbenikov
Dejstvo je, ki ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra, saj je bil izbris objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato navedbe pritožnika o tem, da je predlagal uvedbo stečajnega postopka, glede na to, da stečajni postopek ni bil uveden, izbris pa že opravljen, ne morejo biti upoštevne.
znamka - absolutno varstvo znamke - pojem enak - kisla smetana - mlečni izdelek
Pojem enak označuje (na primer) predmete, ki se med seboj po lastnostih, značilnostih ujemajo, se ne razlikujejo (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, stran 199). Pojem "mlečni izdelki" pa je razumeti kot nadpomenko za vse najrazličnejše izdelke iz mleka. Vse te izdelke povezuje skupna značilnost, to je, da gre za izdelke iz mleka. V tej lastnosti so si med seboj vsi mlečni izdelki enaki. Toda (a) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne govori o enakosti ene izmed lastnosti primerjanega blaga, temveč o enakosti med primerjanim blagom.
Za enakost med mlečnimi izdelki in kislo smetano v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne gre, pa čeprav je res, kar trdi pritožnik, da je notorno, da je kisla smetana mlečni izdelek.