Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 75, 75/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 90, 90/3, 90, 90/3.
kolektivni spor - kolektivna pogodba - nadomestilo plače
Če poklicna kolektivna pogodba določenega področja ne uredi
ugodnejše od kolektivne pogodbe dejavnosti ali če ga ga sploh ne
uredi, se upoštevajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.
Ker Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) ni
opredelila načina obračuna urne postavke osnove nadomestila za
čas odsotnosti z dela (v 4. odst. 75. čl. KPZZ določa le osnovo
za izračun nadomestila plače za čas odsotnosti z dela - izplačana
plača v zadnjih 3 mesecih), se upošteva 3. odst. 90. čl.
Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva
(KPDZSV), ki določa, da je osnova za obračun nadomestila plača
delavca v preteklem mesecu, osnovo v urni postavki pa določa
tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih
ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega
delovnega časa iz preteklega meseca.
Metoda obračuna urne postavke za izračun nadomestila plače, po
kateri se v osnovo za izračun urne postavke poleg plače za redni
delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa (nadurno
delo) tudi plačila za čas dežurstva in stalne pripravljenosti (ko
sicer ne opravlja dejanskega dela), medtem ko se pri številu ur,
na podlagi katerih se izračuna urna postavka, ure dežurstva in
stalne pripravljenosti ne upoštevajo (ker se upoštevajo le
plačane ure za redni delovni čas in za delo preko polnega
delovnega časa), ni v skladu s 3. odst. 90. čl. KPDZSV. Če se v
osnovo všteva plačilo iz vseh naslovov (redno delo, nadure,
dežurstva... ), prejeto v preteklem mesecu, tako doblena osnova
pa se ne deli z vsemi urami, za katere je zdravnik prejel plačo,
lahko pride celo do tega, da bi urna postavka za izračun
nadomestila plače za čas odsotnosti znašala več, kot bi znašala
ZOR člen 214, 218, 214, 218. ZOFVI člen 82, 82. OZ člen 193, 193.
obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi
V okviru uradnega preizkusa s strani tožene stranke izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, ko je tožeči stranki od zneska, ki ga je naložilo v plačilo toženi stranki, tožeči stranki priznalo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih računov, s katerimi je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala izplačilo navedenih zneskov. V primeru vrnitvenega zahtevka iz neupravičene obogatitve je potrebno vprašanje pravice do zamudnih obresti presojati v skladu z določbo 193. člena OZ oziroma 214. člena ZOR. Ker tožeča stranka v svojih navedbah ni zatrjevala nepoštenosti tožene stranke, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na izplačilo zamudnih obresti do vložitve tožbe zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).
Osnovne predpostavke, da se določeno ravnanje opredeli kot poslovodstvo brez naročila so, da gre za tuj posel in da je gestorjev namen, da dela za drugega. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru izhajala iz tega, da je opravljala svoj posel, določbe o poslovodstvu brez naročila glede na tako trditveno podlago niso podane.
znamka - absolutno varstvo znamke - pojem enak - kisla smetana - mlečni izdelek
Pojem enak označuje (na primer) predmete, ki se med seboj po lastnostih, značilnostih ujemajo, se ne razlikujejo (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, stran 199). Pojem "mlečni izdelki" pa je razumeti kot nadpomenko za vse najrazličnejše izdelke iz mleka. Vse te izdelke povezuje skupna značilnost, to je, da gre za izdelke iz mleka. V tej lastnosti so si med seboj vsi mlečni izdelki enaki. Toda (a) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne govori o enakosti ene izmed lastnosti primerjanega blaga, temveč o enakosti med primerjanim blagom.
Za enakost med mlečnimi izdelki in kislo smetano v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne gre, pa čeprav je res, kar trdi pritožnik, da je notorno, da je kisla smetana mlečni izdelek.
Ker je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, za katerega v fazi dovolitve izvršbe niti ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov, je dokazno breme za nastanek in obstoj pravnega razmerja na upniku.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje dokazov
Tožeča stranka s svojim predlogom za izdajo začasne odredbe upoštevaje njegovo vsebino zasleduje namen, ki ga zagotavlja postopek za zavarovanje dokazov, zato s predlogom za izdajo začasne odredbe ne more uspeti.