KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00012848
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 29, 29/2, 29/4.
kršitev materialnega prava - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - predvidljiva posledica - protipredpisna vožnja - prekinitev vzročne zveze - neprištevnost storilca - actio libera in causa
Pri kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa se običajno uporablja teorija adekvatne vzročnosti, po kateri se kot upošteven vzrok za nastanek škode oziroma posledice štejejo tiste okoliščine, ki pri rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Pomembno je, ali je iskati vzrok za nastalo posledico v ravnanju obsojenca. Na podlagi presoje storilčevega ravnanja sodišče napravi sklep, ali je to ravnanje primerno za povzročitev določene posledice, ali je torej posledica normalna, običajna in v skladu z rednim tekom stvari.
Za neprištevnost se zahtevata dva pogoja, biološki in psihološki. Biološki pogoj je trajna ali začasna duševna motnja ali duševna manjrazvitost. Stanje, ko se nekdo spravi v položaj, v katerem ni prišteven zaradi uporabe alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi, lahko sodi med začasne duševne motnje.
kršitev kazenskega zakona - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje
Izvršitveno dejanje po prvem odstavku tega člena se kaže v zanemarjanju mladoletne osebe s hudim kršenjem dolžnosti skrbi in vzgoje. Praviloma bo šlo za to obliko kaznivega dejanja takrat, ko bo s takšnim ravnanjem ogrožena vzgoja, razvoj ali zdravje mladoletne osebe. Za izpolnitev zakonskih znakov ne zadošča zgolj uporaba strožjih disciplinski ali vzgojnih ukrepov. Kršenje dolžnosti se kot storitvena oblika kaže v fizičnem ali psihičnem maltretiranju mladoletne osebe, v grobih postopkih, ki očitno presegajo meje običajnih vzgojnih ukrepov proti mladoletni osebi, v opuščanju skrbi za osnovne potrebe mladoletne osebe glede njegove prehrane, nege, zdravja, oblačenja, šolanja, itd.
Hujše kaznivo dejanje po drugem odstavku je mogoče storiti z več alternativno določenimi izvršitvenimi oblikami. Med drugim se lahko stori s siljenjem k delu, ki ni primerno starosti otroka, ter s surovim ravnanjem, kar oboje se v konkretnem primeru očita obsojenki. Siljenje k delu mora biti usmerjeno na mladoletnikovo delo, ki je po težavnosti ali času pretirano ali neprimerno za njegovo starost, kot so npr. nočno delo, več kot osemurno dnevno delo, delo, ki je povezano z velikimi napori in podobno.
Predsednica senata v povezani kazenski zadevi dokazov ni izvajala in jih zlasti tudi ni ocenjevala, ni podana zatrjevana kršitev ZKP po 2 in 1. točki 420. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 371.člena ZKP.
Z umestitvijo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja v 54. člen KZ-1, pa je uporaba tega instituta v primeru, ko iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da je obsojeni več kaznivih dejanj zoper premoženje izvršil na način, da jih je šteti kot enotno dejavnost in je pri tem ravnal iz koristoljubnosti ali oškodovanih nagibov, obvezna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00012291
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2.
kršitev kazenskega zakona - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - račun - lažni podatki - slovenski računovodski standardi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Lažnost računov je v tem, da izkazujejo odplačen prenos različnih artiklov iz družbe in obsojenčevega s. p. na novoustanovljeno družbo, medtem ko je bil prenos dejansko neodplačen.
Zaključek o tem, ali gre za ponarejeno listino, je bil mogoč šele ob presoji, ali se podatki na računu skladajo z dejanskim poslovnim dogodkom.
KZ-1 člen 20, 20/1, 37, 259, 259/1.. ZKP člen 420, 420/1.
ponareditev ali uničenje uradne listine - kršitev kazenskega zakona - napeljevanje - posredno storilstvo
Bistvo posrednega storilstva je v tem, da se dejanski storilec (kar bi bila v tem primeru obsojeni Z. in obsojeni davčni kontrolor) ne zaveda katerega od znakov kaznivega dejanja, kar pomeni, da za kaznivo dejanje ne more odgovarjati in je zgolj posredni storilec tisti, ki ve, da neposredni storilec izvršuje kaznivo dejanje. Vendar vsako izvajanje pritiska na napeljevano osebo iz napeljevalca še ne naredi posrednega storilca. Zavedal se je vseh objektivnih in subjektivnih znakov kaznivega dejanja, zato sam odgovarja v okviru svojega naklepa in ni mogoče šteti, da je ravnal kot izrabljen in voden neposredni storilec, saj bi bilo njegovo ravnanje lahko tako opredeljeno samo v primeru, če se ne bi zavedal, katerega od zakonskih znakov kaznivega dejanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - skrajšani kazenski postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - opravičilo - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji pritožbenega senata - pravice obrambe - pritožbena obravnava - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje jemanja podkupnine - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - uradno dejanje - nepremoženjska korist - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Opravičiti izostanek pomeni navesti razloge, zaradi katerih se obdolženec naroka ne bo mogel udeležiti in predložiti ustrezna dokazila, ki zatrjevani razlog potrjujejo.
Izdajanje potrdil o tehnični brezhibnosti vozil pomeni izvrševanje uradnih nalog. Nepremoženjska korist se v obravnavanem primeru manifestira v pridobitvi nezakonite prednosti, ki so jo bili deležni lastniki in uporabniki vozil oziroma serviserji in vulkanizerji s tem, ko je obsojenec z izdajo lažnih potrdil o tehnični brezhibnosti vozil omogočil njihovo registracijo.
Kršitev prekoračitve obtožbe se lahko nanaša le na izrek sodbe.
Za uresničitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi obsojenec poimensko poznal osebe, ki jim je z izrabo uradnega položaja pridobil nepremoženjsko korist.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine konketnega primera s tem, ko je pritožbeno sejo, kljub predlogu obsojenčevega zagovornika, opravilo v nenavzočnosti obsojenca, kršilo določbo 445. člena ZKP. Ocena pritožbenega sodišča, da obdolženčeva navzočnost ne bi bila koristna za razjasnitev stvari, se v luči obravnavanega primera izkaže kot nepravilna.
Zagovornica neutemeljeno trdi, da v določbah 69. in 72. člena KZ-1 ni podlage za prepoved izdaje vozniškega dovoljenja tistemu, ki vozniškega dovoljenja nima. Namen izreka varnostnega ukrepa, tudi tistemu, ki vozniškega dovoljenja nima, je, da se odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale na to, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tak ukrep se izreče tedaj, ko obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - politično sodelovanje z okupatorjem - pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč
Izpodbijana sodba ne dosega standardov o opisu dejanja in obrazložitve, ki so veljali tudi v času, ko je bila sodba sprejeta.
ZKP člen 358, 358-1, 420, 420/1-1.. ZVCP-1 člen 46, 46/1, 30, 30/2.. KZ člen 325, 325/1, 325/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - kršitev cestnoprometnih predpisov - konkretizacija kršitve
Zgolj navedba, da obsojeni pred križiščem hitrosti in načina vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju ceste ter drugim značilnostim prometa, ne vsebuje konkretizacije prekrška po drugem odstavku 30. člena ZVCP-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00011572
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 274, 274/1, 274/2.
kršitev kazenskega zakona - grdo ravnanje s podrejenim - izvršitvena ravnanja - čas storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje grdega ravnanja s podrejenim po 274. členu KZ-1 je eno izmed kaznivih dejanj zoper vojaško službo, ki so uvrščena v sedemindvajseto poglavje KZ-1. Prvi odstavek navedenega člena določa dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja: prva je grdo ravnanje s podrejenim, to je takšno ravnanje, ki je usmerjeno na telo podrejene osebe, tudi če ne gre za povzročanje telesnih poškodb; druga oblika tega dejanja je ravnanje nadrejene vojaške osebe, s katerim ta oseba v službi ali v zvezi z njo žali človeško dostojanstvo podrejenega z vsemi oblikami poniževalnega, žaljivega ali podcenjujočega odnosa. V drugem odstavku je predvideno hujše kaznivo dejanje, ko nadrejena vojaška oseba stori dejanje proti več osebam1. Za izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejanja zadošča, da gre za enkraten dogodek.
Pri obsojenčevih ravnanjih gre za drugo izvršitveno obliko tega kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišč, da obsojenčeva ravnanja, opisana v izreku sodbe sodišča prve stopnje, v okviru opravljanja vojaške službe niso običajna ali pravno dopustna. Iz izreka izhaja, da so se oškodovanci počutili prizadeto, nemočno in ponižano, torej je bila prizadeta njihova pravica do osebnega dostojanstva, s čemer so podani vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja.
Po presoji Vrhovnega sodišča je čas storitve obravnavanih ravnanj (ki sicer ni zakonski znak kaznivega dejanja po 274. členu KZ-1), konkretiziran v zadostni meri. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je obsojenec obravnavano dejanje storil v obdobju treh mesecev, natančneje od 27. 10. 2011 do 16. 1. 2012. Očitki obsojencu so vsebinsko določno opredeljeni, kar mu je omogočalo učinkovito obrambo, sicer pa je podal zagovor tudi v zvezi s časovno komponento očitanih ravnanj; zatrjeval je, da je bil v obravnavanem obdobju večinoma odsoten oziroma je domov odhajal prej. Zato kršitev obsojenčeve pravice do obrambe ni podana
KZ-1 člen 228. ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 228, 228/1.
poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
Uvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo.
V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00010953
ZKP člen 420, 427.. KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - silobran - prekoračeni silobran - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe - bistveno zmanjšana prištevnost - psihično stanje
Ni sporno, da naj bi tisti, ki se pred napadom brani, racionalno uporabil sredstva obrambe, kar pa ne more pomeniti, da naj bi napadeni uporabil le takšno sredstvo, za katero ni niti gotovo, da bo učinkovito za odvrnitev napada. Napad in obramba morata biti istočasna, kar je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, to pa tudi ne pomeni, da ni dovoljena obramba zoper napad, ki neposredno grozi, ko obstaja objektivna možnost, da bo napadena oseba dejansko napadena, zato je odločilna presoja intenzivnosti napada in kakšne posledice za napadenega v dani situaciji bi takšen napad lahko imel in kakšno obrambo bi zahteval.
KZ-1 člen 122, 122/1.. ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/1-1, 420/2.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - začasnost posledic - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem primeru obdolženec ni bil oproščen iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP (dejanje, katerega je obdolženec obdolžen, po zakonu ni kaznivo dejanje), temveč iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da je storil dejanje, katerega je bil obtožen. Iz razlogov sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je sodišče, drugače kot sodišče prve stopnje, ocenilo že izvedene dokaze in na tej podlagi napravilo zaključek, da obdolžencu v konkretnem primeru ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje. Sodišče druge stopnje je tako presodilo, da se obdolženec upravičeno zavzema za izrek oprostilne sodbe, saj je, glede na izvedene dokaze, napačen dokazni sklep sodišča prve stopnje, da mu je dokazano, da je bila zaradi njegovega ravnanja in poškodb oškodovanca kot tožilca, za 21 dni začasno zmanjšana oškodovančeva zmožnost za delo. Sodišče je poudarilo, da je iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke razvidno, da pri oškodovancu zaradi udarnine na levi polovici obraza in manjše rane v predelu notranjega očesa, njegova zmožnost za delo ni bila začasno zmanjšana. Oškodovančeva začasna zmožnost za delo je bila le nekoliko (za dva do tri dni) zmanjšana zaradi odrgnine kolen. Na podlagi teh dejstev je pritožbeno sodišče napravilo dokazni zaključek, da v konkretnem primeru le nekoliko začasno zmanjšana zmožnost za delo ne dosega stopnje intenzivnosti prepovedane posledice, ki se zahteva za obstoj kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. V 9. točki razlogov sodbe je poudarilo še, da je ob pravilni presoji ugotovljenih dejstev treba zaključiti, da obdolžencu ni dokazano, da je bila zaradi njegovega ravnanja začasno zmanjšana oškodovančeva zmožnost za delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00010959
ZKP člen 377, 377/3.. KZ člen 122, 124, 124/2. 124/3, 124/4, 124/5.. URS člen 22.
veljavnost kazenskega zakona - aktivno personalitetno načelo - dvojna kaznivost (identiteta norme) - listina o vsebini tujega prava - pritožbeni postopek - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
V primeru, da je slovenski državljan izvršil kaznivo dejanje v tujini, in tam zoper njega ni tekel kazenski postopek, je vprašanje dvojne kaznivosti procesna predpostavka za to, da se zoper njega lahko vodi kazenski postopek v naši državi oziroma, vsaj odločilno procesno dejstvo.
Določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP, je v povezavi z 22. členom Ustave razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
KZ-1 člen 197, 197/1.. ZKP člen 277, 277/1-1, 372, 372-1.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obstoj kaznivega dejanja - ponavljajoče se ravnanje - enkratno ravnanje - mobbing - šikaniranje na delovnem mestu - zavrženje obtožnega predloga
Kaznivo dejanje po 197. členu KZ-1 ima štiri izvršitvene oblike, ki so naštete v prvem odstavku navedenega člena. Te so: spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ter neenakopravno obravnavanje.
V izreku obtožnega akta je opisanih šest ravnanj obdolženega, ki vsako zase predstavlja psihično nasilje oziroma neenako obravnavanje oškodovanca. Napačno je pravno stališče, da je treba več ravnanj storilca, ki so v vzročni zvezi (v konkretnem primeru izvirajo iz istega spora), šteti kot eno samo dejanje.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - jezikovna razlaga
Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 199. člena KZ-1 sta možni dve izvršitveni obliki; prva, pri kateri storilec zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi v ustrezno zavarovanje in druga, pri kateri storilec zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj. Za nelegalno zaposlitev tujcev pride v poštev druga izvršitvena oblika, ki jo je zakonodajalec vezal na ustrezno dovoljenje za delo in zaposlitev več (najmanj treh) tujcev ali oseb brez državljanstva.
kršitev kazenskega zakona - huda telesna poškodba - silobran - istočasnost napada in obrambe
S trditvijo, da že iz opisa kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi izhaja silobran, ki izključuje protipravnost, zagovornik obsojenca uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, po kateri je kršitev kazenskega zakona podana, če je le-ta prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.
Zahtevana lastnost napada, da je istočasen, omejuje silobran na primere popolnega časovnega prekrivanja časa izvršitve kaznivega dejanja v silobranu s časom protipravnega napada. Po končanem napadu ne gre več za obrambo, ampak le za povračilni udarec, ki se vedno mora šteti za kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00011583
ZKP člen 149.b, 149.b/1, 371, 371/1-8.. KZ-1 člen 41, 41/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nujnost in sorazmernost ukrepa - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
Hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred objavo omenjene odločbe Ustavnega sodišča, ne pomeni vnaprejšnje nediskriminacijske hrambe in obdelave prometnih podatkov, kar je bil sicer razlog za razveljavitev določb ZEKom-1.
Hudodelsko združevanje, ki ima za cilj udejanjenje hudodelskega načrta, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je združba usmerjena v izvrševanje kaznivih dejanj, zahteva več kot le dogovor treh oseb, da bodo skupaj izvrševale kazniva dejanja, prav tako pa ni dovolj, da gre za povezave, ki se za neposredno storitev kaznivega dejanja oblikujejo naključno. V okviru hudodelske združbe je pomembna organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno (organizirano) strukturo (delitev vlog) in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Člani združbe delujejo v skladu z njenim skupnim krovnim interesom, pri čemer zadošča že, da je organizirana struktura podana v osnovni (rudimentarni) obliki, vendar mora biti namenjena zasledovanju krovnega interesa. V subjektivnem pogledu ni potrebno, da se člani hudodelske združbe med seboj poznajo, morajo pa vedeti za njen obstoj.
ZKP člen 357, 357-3, 372, 372-3.. KZ-1 člen 123, 123/1.. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilno in drzno vedenje - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - aktivno ravnanje - objektivna in subjektivna identiteta - isti historični dogodek - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja
V konkretnem primeru je potrebno presoditi, ali je podana objektivna identiteta med prekrškom, opisanem v plačilnem nalogu in kaznivim dejanjem, kot je opisan v izreku pravnomočne sodbe, torej, ali so dejstva, ki sta jih ugotovili sodišče in prekrškovni organ in so bila podlaga za njuno odločitev, ista ali bistveno enaka. Pri tem pravna kvalifikacija dejanj in namen varstva posamezne norme sama zase nista pomembna oziroma na presojo, ali gre za isto stvar, ne vplivata. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da se v konkretnem primeru dispoziciji obravnavanih zakonskih norm (drugi odstavek 6. člena ZRJM-1 in prvi odstavek 123. člena KZ-1) ne prekrivata, saj je pri prekršku inkriminiran sam udarec in telesna poškodba ni njen zakonski znak, pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe pa je posledica - huda telesna poškodba bistveni znak tega kaznivega dejanja, čemur sledi tudi različen konkretni opis obeh dejanj. V opisu prekrška je sicer navedeno, da je obdolženec oškodovanca poškodoval, vendar pa je ta poškodba popolnoma nekonkretizirana in v primeru, da bi poškodba bila zakonski znak prekrška, takšen opis ne bi zadostoval za konkretizacijo takšnega zakonskega znaka. Iz opisa prekrška pa nikakor ni razvidno, da bi oškodovanec pri dejanju utrpel hudo telesno poškodbo.
Po drugi strani opis kaznivega dejanja temelji na očitku povzročitve hude telesne poškodbe, ki je natančno opisan.
kršitev kazenskega zakona - postopek proti mladoletnikom - izbira vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep - oddaja v vzgojni zavod
Glede na to, da sodišče pri izbiri ukrepa zasleduje predvsem večjo vzgojno učinkovitost, ni videti nobenega tehtnega razloga, da ne bi upoštevalo mladoletnikove nepripravljenosti za sodelovanje v okviru izvajanja vzgojnih ukrepov, kljub temu, da so bili izrečeni po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da prvostopenjsko sodišče predhodno izrečenih vzgojnih ukrepov ni ovrednotilo kot obteževalne okoliščine, ampak kot sredstvo s pomočjo katerega je ocenilo mladoletnikovo osebnost.