Sodišče druge stopnje v nasprotju s pritožbo soglaša s presojo izpodbijane sodbe, da je toženka v zadevi pasivno legitimirana. Pa ne zato, ker bi zaradi izostanka dolžnega ravnanja po drugem odstavku 71. člena SZ-1 postala po samem zakonu materialno pravni zavezanec za plačilo obveznosti po spornem računu, ampak zato, ker je tožnici odgovorna za škodo, ki ji je zaradi tega nastala. Res je, da toženka glede na dejanske ugotovitve v postopku plačil s strani etažnih lastnikov ni prejela (vsaj v tem se dejanski stan te zadeve razlikuje od zadeve I Cpg 256/2015 z dne 25. 3. 2015), res pa je tudi, da obveznosti iz drugega odstavka 71. člena SZ-1 ni izpolnila, pa bi to morala storiti. Takšna dolžnost upravnika izhaja tudi iz tretjega odstavka 68. člena citiranega zakona in jo je mogoče smiselno uporabiti tudi za primere, kot je slednji, ko obveznosti etažnih lastnikov do tretje osebe niso niti delno poravnane. To obveznost upravniku nalaga zakon, zato se odgovornosti zanjo ne more rešiti s pritožbenim sklicevanjem na dejstvo, da si lahko tretji podatke o etažnih lastnikih v zemljiški knjigi pridobi sam. In prav trditve o takšnem protipravnem ravnanju (kršitvi citirane določbe SZ-1), zaradi katerega je tožnici nastala škoda v višini neporavnane obveznosti po spornem računu, je mogoče razbrati iz tožbene podlage.
sodna poravnava - postopek določitve meje - sodna ureditev meje - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - pravnomočnost - učinek pravnomočnosti - učinki sodne poravnave - pravno varstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredna pravna sredstva
Glede na dejstvo, da je sodišče postopek zaključilo s sklenitvijo sodne poravnave, pri čemer je bilo udeležencem postopka to znano in so odpravek sodne poravnave tudi prejeli, stališčem tožnika, da zoper neobstoječo poravnavo izrednih pravnih sredstev nista mogla vložiti, ni mogoče pritrditi. Neobstoječa bi namreč zaradi pomanjkanja volje lahko bila le pogodba sama, medtem, ko je listina, ki pogodbeno voljo strank navzven izkazuje, nična. Napake volje se uveljavljajo s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, ničnost pa preko izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti. To pa pomeni, da pravno varstvo tožnikom ni bilo odvzeto.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik, glede na ugotovljene premoženjske razmere (solastnik hiše, v kateri družina živi, štirih vozil in motornega kolesa v skupni vrednosti 21.200,0 EUR), izpolnjuje pogoje za obročno plačilo sodne takse, saj obstaja velika verjetnost, da bo sicer postavljen v položaj, ko se bo moral zavoljo nezmožnosti takojšnjega plačila celotne takse odreči sodnemu varstvu.
ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2. ZPP člen 142, 142/4, 224, 224/1. ZPSto-2 člen 43, 44.
potrdilo o pravnomočnosti - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročilnica - javna listina - fikcija vročitve - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročanje na naslovu stalnega prebivališča - neuporaben poštni predalčnik - seznanitev s pisanjem - neskrbnost
Prestroga in nesorazmerna posledica neskrbnosti lastnika stanovanja ali uporabnika poštnih storitev, ki ni zagotovil brezhibnega poštnega predalčnika, bi bila, da bi se mu povsem onemogočilo dokazovanje tega, da za pisanje ni vedel.
Sklepa sodišča ni mogoče preizkusiti, saj iz njega ni razvidno, katerih podatkov in izjav predlog za obročno plačilo sodne takse še vedno ne vsebuje. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (ki jo dedinja smiselno uveljavlja v pritožbi).
ZJN-2 člen 78, 78/4. URS člen 26, 26/1. ZPP člen 154.
javna naročila - dopolnitev ponudbe - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja državnega organa - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije - stroški sodnega postopka - načelo končnega uspeha
Po presoji DKOM pa MORS zneska v tej zadevi ne bi smel spremeniti, ker za to ni bilo pravnega temelja v četrtem odstavku 78. člena ZJN-2. Enako je pravno mnenje pritožbenega sodišča.
DKOM je pri uporabi pravnih norm, še zlasti četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 ravnal v celoti pravno pravilno. Celo če bi to ne bilo tako, bi bilo njegovo ravnanje protipravno šele, če bi DKOM pri razlagi pravnih predpisov presegla okvir pooblastil, ali če bi ravnala samovoljno. Za nobenega od teh dveh očitkov ni nobenega temelja v ugotovitvah prvostopenjskega sodišča; prvega tožeča stranka DKOM celo niti ni očitala.
OZ člen 82, 82/1, 125, 125/1, 239. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - pogodba o izobraževanju - pogodba o šolanju - izpolnitev obveznosti - pogodbeno dogovorjeni pogoji - pogodbeni rok - rok za zaključek šolanja - uporaba določil in razlaga spornih določil - učinki pogodbe - posledice neizpolnitve pogodbe
Sodišče je tožbenemu zahtevku za vračilo celotnega plačanega zneska za toženčevo šolanje s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi ugodilo, ob pravilni uporabi 8. člena Pogodbe ter prvega odstavka 125. člena OZ, po katerem pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, ter po prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.
Ugotavljanje pogodbene volje strank je dejansko vprašanje, ocena pomena in učinkov oziroma posledic določene pogodbe pa je pravna ocena.
Toženec aktivnosti izobraževanja po plačanemu programu ni uspešno zaključil do pogodbenega roka.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja s sodiščem prve stopnje, da je kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 mogoče storiti tudi z izrekanjem ali raznašanjem žaljivih dejstev, vendar le, ko je v njihovem središču posameznikova oseba in ne ravnanje.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZPPDID člen 1, 1/1.
družbeniki izbrisane družbe - osebni stečaj - prekinitev stečajnega postopka - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V primeru, da se v stečajnem postopku uveljavljajo terjatve upnikov do družbenikov izbrisanih družb, ki so navedene v prvem odstavku 1. člena ZPPDID, bi z nadaljnjim vodenjem postopka glede tovrstnih terjatev in morebitnega poplačila upnikov navedenih terjatev prišlo do neenakega obravnavanja družbenikov izbrisanih družb oziroma njihovih pravnih naslednikov, ki so v stečajnih postopkih nasproti tistim, ki niso v stečajnih postopkih. Družbeniki oziroma njihovi pravni nasledniki, nad katerimi je bil začet stečajni postopek bi bili v bistveno slabšem položaju od ostalih bivših družbenikov izbrisanih družb, saj bi se njihovo premoženje unovčilo in terjatve do upnikov poplačale ne glede na odločitev ESČP v zadevi Lekić.
Ker gre pri stečaju za generalno izvršbo, je treba določilo prvega odstavka 1. člena ZPPDID razlagati tako, da narekuje tudi prekinitev stečajnih postopkov, kar zadeva uveljavljanje v tem členu navedenih terjatev upnikov do družbenikov izbrisanih družb.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - zasebni tožilec - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - brezplačna pravna pomoč v kazenskih zadevah - preložitev glavne obravnave
Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 10, 10-5, 18, 18/1, 23, 23/3, 23/4. KZ člen 113, 113/1, 113/1-4, 115, 115/5.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - izvršitev kazni zapora - opis kaznivega dejanja v evropskem nalogu - poizvedovalna dejanja - dolžina neizvršene kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni zapora - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do sodnega varstva - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja
V zvezi z v pritožbi večkrat zatrjevanimi očitki, da s strani države odreditve naknadno posredovani opisi dejanj niso bili vsebovani v ENPP, sodišče druge stopnje izpostavlja določbo tretjega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1, ki prav z namenom presoje izpolnjenosti pogojev za predajo zahtevane osebe tudi med samim tekom postopka predaje dopušča dodatno pridobivanje podatkov od države odreditve. Ustreznost opisov kaznivih dejanj je potrebno presojati v luči vseh posredovanih listin.
Pritožbeno stališče, da jezikovna razlaga zakonskega besedila iz 5. točke 10. člena ZSKZDČEU-1 izkazuje, da pri vprašanju obstoja tega zavrnitvenega razloga zadošča že abstraktna (hipotetična) pristojnost slovenskega sodišča, ni utemeljeno.
Razlog za zavrnitev predaje po 5. točki 10. člena ZSKZDČEU-1 je podan le v primeru, če bi bil odrejen nalog za izvršitev kazni, katere izvršitev bi zastarala, če bi bilo sodišče v Republiki Sloveniji v konkretnem primeru pristojno za izvršitev zaporne kazni ali kazenski pregon, kar pa v predmetnem postopku predaje zahtevane osebe ni izkazano.
povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je tista, ki mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, kar velja tudi za primer, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe, kot jo določa tretji odstavek 105.a člena ZPP. Ne glede na to, da sodišče o umiku tožbe ni odločalo na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, pač pa je postopek ustavilo na podlagi tožnikove izjave o umiku tožbe, je njegova odločitev napačna. Trditveno in dokazno breme, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, je namreč na tožeči stranki, ki zahteva stroške, saj v nasprotnem primeru – ob golem umiku tožbe – do povračila pravdnih stroškov ni upravičena.
Utemeljeno pritožba trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje ob vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev opozoriti toženca, da rok za plačilo sodne takse, ki je bila tožencu naložena s plačilnim nalogom z dne 20. 11. 2017, začne ponovno teči naslednji dan po vročitvi sklepa z dne 10. 1. 2018.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZGD-1 člen 230.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravna oseba - oprostitev plačila sodnih taks - odlog oziroma obročno plačilo sodne takse - bilančni dobiček - uporaba čistega dobička in bilančnega dobička
Ker tožeča stranka odloga ali obročnega plačila sodne takse niti ni predlagala, se sodišču prve stopnje s tem sploh ne bi bilo treba ukvarjati in tudi ni bilo razloga, da bi odločitev o (neobstoječem) predlogu morala biti vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa.
Po ustaljeni sodni praksi se kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - odškodnina za primarni strah - strah - primarni strah - pravno priznana škoda - primerna denarna odškodnina
Ker je bilo zaradi škodnega dogodka dalj časa porušeno življenjsko ravnovesje tožnice, primarni strah, ki ga je utrpela ob udarcu dela kovinskega droga na vozilo, ki ga je vozila, ustreza standardu pravno priznane škode.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - plačilo sodne takse - naknadno plačilo sodne takse
Na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Pogoj za uporabo navedenega zakonskega določila na katerega se opira izpodbijani sklep pa ni le dejstvo, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, da je pritožnik na podlagi sodbe pridobil premoženje, ki presega višino taksne obveznosti, ampak tudi, ali splošno premoženjsko stanje pritožnika omogoča plačilo predpisane sodne takse, ne da bi bilo zato ogroženo njegovo preživljanje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00025065
ZIKS-1 člen 8, 25, 26. ZUP člen 18, 18/4. ZKP člen 35.
prenos pristojnosti - odložitev izvršitve kazni zapora
Predlog za delegacijo pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi z odločanjem o pritožbi obsojenca zoper sklep sodišča prve stopnje, je obsojenec utemeljeval z določbo 35. člena ZKP. Torej na pravni podlagi, ki v predmetni zadevi nikakor ne pride v poštev. Skladno z določilom 8. člena ZIKS-1 se namreč odločbe na podlagi 25. in 26. člena ZIKS-1 izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZIKS-1 v postopku odločanja o predlogu za odložitev izvršitve kazni zapora, torej napotuje na subsidiarno uporabo določb ZUP. Le - ta v 3. poglavju z nazivom "Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti", v četrtem odstavku 18. člena določa, da sme organ, ki je pristojen za odločanje v posamezni upravni zadevi, samo po izrecnem zakonskem pooblastilu odločanje v zadevi prenesti na kakšen drug organ. ZIKS-1, ki se v predmetnem postopku uporablja kot primarni pravni vir, takšnega zakonskega pooblastila glede prenosa pristojnosti za odločanje o predlogih za odlog izvršitev kazni ne predvideva in ga tudi ne določa, zato je bilo potrebno tovrsten predlog obsojenca, glede na to, da ni dovoljen, s smiselno uporabo določbe 246. člena ZUP zavreči.