Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.
izvedensko mnenje
Izvedenec ne more dvakrat zahtevati nagrade za študij spisa, možno pa je dodatno zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Vendar pa bi moral izvedenec to postavko svoje nagrade v stroškovnem zahtevku ustrezno opredeliti, česar pa v obravnavanem primeru ni storil.
Pogoj za oprostitev položitve kupnine je, da je kupec edini upnik, kar pa v obravnavanem primeru ni podano. Iz podatkov v spisu, konkretno iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 12.11.2004 (l. št. 197a - 197f spisa) izhaja, da je v listu C3 pod zap. št. 1 vknjižena hipoteka v korist upnika Z. R. S. (ki je sicer z vlogo z dne 14.06.2004 na l. št. 187 spisa obvestil sodišče, da njegova terjatev po posojilni pogodbi ne obstaja več), še vedno pa obstaja pod zap. št. 2 vknjižena hipoteka v korist upnice R. S. (M. z.f.). Ker torej kupec ni edini upnik, je odločitev sodišča prve stopnje v točki 2 izreka izpodbijanega sklepa materialnopravno pravilna. V takšnem primeru namreč ni možno, da se upnika oprosti plačila kupnine.
ZOR člen 942, 942. ZGD člen 2, 2/2, 3, 3/1, 457, 2, 2/2, 3, 3/1, 457.
premoženjska škoda
Ker je zahtevek naperjen proti zavarovalnici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja povzročitelja nesreče, ki je njen zavarovanec, je sodišče prve stopnje v tem primeru tudi pravilno uporabilo specialna določila ZOZP. Po tem zakonu pa je krita škoda, ki je povzročena z vozilom le tistim, ki so v škodnem dogodku udeleženi, torej le neposrednim oškodovancem. Posredni ali indirektni oškodovanci, torej osebe, ki niso bile neposredno udeležene v škodnem dogodku, pa imajo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek proti zavarovalnici le v primeru, če je tako določeno v ZOZP ali s kakšnim drugim predpisom. V nasprotnem primeru za tožbo proti zavarovalnici niso aktivno legitimirani, saj jim ZOZP ne daje pravne podlage, da bi lahko zahtevali tovrstno povrnitev škode.
ZOR člen 61, 61/1, 61/4, 62, 111, 112, 112/1, 61, 61/1, 61/4, 62, 111, 112, 112/1.
bistvena zmota - prodajna pogodba
Kadar je ob sklepanju pogodbe prišlo do napake glede volje pogodbenih strank, je takšna pogodba izpodbojna in stranka, v katere interesu je bila izpodbojnost ugotovljena, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi (111. in 1. odst. 112. čl. ZOR). Pogodbeni stranki se lahko tudi sami sporazumeta glede razdrtja pogodbe, vendar v obravnavanem primeru do takšne situacije ni prišlo, saj iz dejstev v spisu izhaja, da se pogodbeni stranki o tem nista sporazumeli. Če pa takšnega sporazuma ni, pogodbe, ki jo je sklenila stranka, ki je bila v bistveni zmoti glede predmeta pogodbe, ni mogoče razveljaviti takoj, ko sodišče takšno zmoto ugotovi (2. odst. 62. čl. ZOR). Najprej je potrebno ugotoviti, ali je ta zmota bistvena (kar je sodišče prve stopnje že ugotovilo), nato pa, ali je to napako mogoče odpraviti in izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo (4. odst. 61. čl. ZOR).
Upnik je v svojem predlogu zgolj navajal, da namerava dolžnik nepremičnine prodati, ker naj bi šlo za stanovanjsko poslovno gradnjo za trg, pri čemer za navedeno ni ponudil nobenega dokaza. Gre torej le za trditev brez dokaznega predloga, kar pa ne zadostuje za to, da bi se lahko štelo, da je takšno ravnanje dolžnika upnik izkazal kot verjetno.
Pooblaščenec upnika je za pribavo vsakega podatek za dva dolžnika pri Davčnemu uradu in Banki Slovenije upravičen do 50 točk za vsak podatek, torej skupaj do 200 točk, kolikor je sodišče upnici tudi pravilno priznalo, saj so bile poizvedbe potrebne.