Uredba o vojaških sodiščih (UVS 1944) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 20.
kazniva dejanja vojaških oseb - žalitev ljudske oblasti - sovražna propaganda - uporaba določb uredbe o vojaških sodiščih po odločbi Ustavnega sodišča RS
V času storitve očitanega kaznivega dejanja žalitve ljudske oblasti (1947) je bilo kazenskopravno varstvo takratne državne ureditve in ljudske oblasti v celoti urejeno v Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (Ur. list FLRJ, št. 59/46), ki pa ni inkriminiral žalitve ljudske oblasti. Zato obsojenčeve izjave, ki se nanašajo na ravnanje takratne oblasti, ni moglo biti kaznivo dejanje "žalitve ljudske oblasti".
Glede inkriminacije širjenja lažne sovražne propagande je bila določba 15.čl. UVS v nasprotju z ZKND in ZKLD, ki sta kot kaznivo dejanje predpisala le takšno propagando, ki je "vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve". Kaznivost propagande je bila torej v primerjavi s 15.čl. UVS zožena, saj ni bila več kazniva vsaka lažna in sovražna propaganda, ZKND pa je z določbo 20.čl.
razveljavil vse zakonske predpise, ki so bili v nasprotju z njim. Obsojenčeve izjave zato niso mogle biti kaznivo dejanje po 15.čl. UVS.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Zagovornik obs. A.K. v zahtevi za varstvo zakonitosti ni navedel nobene kršitve zakona, temveč je navedel le zakonske razloge, zaradi katerih je mogoče vložiti navedeno izredno pravno sredstvo. Ker zahteve ni dopolnil, vrhovno sodišče pa se omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, jo je Vrhovno sodišče RS kot neutemeljeno zavrnilo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vodenje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z navedbami, da sodišče v dokaznem postopku ni zaslišalo prič, katerih zaslišanje je predlagal v vlogi z dne 28.2.1949, in da je bila zato sodba sprejeta na podlagi enostranskih trditev ter z navedbo, da bi bil oproščen obtožbe, če bi bile priče zaslišane, obs. uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Ker v opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebuje izrek sodbe sodišča prve stopnje, niso opisane hujše posledice za družbo, ki naj bi jih povzročilo obsojenčevo dejanje nedovoljene špekulacije, niso podani razlogi za izrek delne ali popolne zaplembe premoženja, ampak le za zaplembo predmetov nedovoljene špekulacije.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
V dejanju obs. M.S., ko je prijavila komandantu domobranske postojanke, da partizani v Z. pobirajo živino in hrano, zaradi česar je vod domobrancev, ki mu je obs. pomagala nositi municijo, takoj krenil tja, niso podani znaki kaznivega dejanja vojnega zločinstva po 3.tč. 3.čl. ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 143.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD je storil tisti, ki je pomagal storilcem kaznivih dejanj, določenih v ZKLD. Pomoč storilcem drugih (nepolitičnih) kaznivih dejanj pa je lahko - do uveljavitve kazenskega zakonika iz leta 1951 - pomenila le kaznivo dejanje pomoči zločincem na prostosti po pravnih pravilih 143. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije iz leta 1929.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 2.ZKP člen 40, 420/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izrazih izdati in ovaditi je vsebovan očitek zavestnega in aktivnega ravnanja.
V primerih iz 3.tč. 3.čl. ZKND, ko gre za "vojno zločinstvo", ki predstavlja kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da je podan poseben namen iz 2.čl. ZKLD, saj je takšno dejanje kaznivo po splošnih pravnih načelih civiliziranih narodov in po določbah mednarodnega prava.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-7, 2. Kazenski zakonik (1947) člen 20, 23, 23/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - pripravljalna dejanja - prostovoljni odstop - posest strelnega orožja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker je obs. V.R. odstopil od nadaljnjega pripravljanja kaznivega dejanja, bi šlo v skladu z določbami 3.odst. 23.čl. KZ-1947 za kaznivo dejanje le pod pogojem, da bi že izvršena pripravljalna dejanja pomenila samostojno kaznivo dejanje. V ZKLD pa dogovarjanje za izvršitev kaznivega dejanja iz 2.čl. ni bilo inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 254, 265, 336, 336-5.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitve pravice obrambe
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 15.3.1947 ugodilo dokaznemu predlogu zagovornika obeh obsojencev, da naj se kot priči zaslišita L. in L., ter glavno obravnavo preložilo na nedoločen čas. Na novi obravnavi dne 28.3.1947, ki je bila pred popolnoma spremenjenim senatom, pa priči nista bili zaslišani, niti ni bilo o predlaganem dokaznem predlogu ponovno odločeno oz. v sodbi obrazloženo, zakaj dokaza nista bila izvedena. Prav tako sodišče ni neposredno kot pričo zaslišalo preiskovalca UDV, čeprav se obsodilna sodba sklicuje na njegovo izjavo, da od obsojencev ni izsilil priznanja, kot sta to zatrjevala na glavni obravnavi. V izpodbijani sodbi tako temelji krivda obeh obsojencev le na njunih priznanjih, ki sta ju dala preiskovalcem UDV. S takim ravnanjem je sodišče kršilo načelo iskanja materialne resnice. Navedene kršitve pravice obsojencev do obrambe na glavni obravnavi so takšne narave, da so vplivale na zakonitost sodne odločbe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti- precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri kaznivem dejanju sovražne propagande po 9.čl. ZKLD ni ne iz izreka ne iz obrazložitve razvidno, kakšna je bila vsebina lista "Matjaževa vojska". Sodba le povzema besedilo inkriminacije iz 1.odst. 9.čl. ZKLD ("poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve"), kar pa za preizkus, ali je list imel tako vsebino, ne zadošča.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS 1944) člen 12, 14.
narodni sovražnik - sodelovanje z domobranci - sodelovanje z MVAC - splošna amnestija - umor po Uredbi o vojaških sodiščih
Sodelovanje obsojenke s slovenskim domobranstvom in MVAC ni ne krajevno ne časovno opredeljeno, kar je v obravnavanem primeru pomembno, ker je bila z odlokom Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o splošni amnestiji z dne 17.11.1944 dana amnestija vsem, ki so sodelovali ali pomagali enotam slovenskega domobranstva, če niso storili drugih hudodelstev in niso še naprej pomagali tem enotam.
Kaznivo dejanje po 14.čl. UVS je bila izvršitev težkih primerov umora, ropa in podobnih dejanj, torej posebno hudih primerov kaznivih dejanj zoper življenje in premoženje. Če ne bi šlo za posebno hude primere tovrstnih kaznivih dejanj, bi jih bilo treba opredeliti po pravnih pravilih Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 3-10, 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - vohunstvo - državna skrivnost - vojaška skrivnost - kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast - žalitev ljudske oblasti
Kritiziranje oblasti ter predvidevanja do kakšnih sprememb oblasti naj bi prišlo v bodočnosti, še ne pomeni pozivanja oz. hujskanja k nasilnemu zrušenju državne oblasti, kar je znak kaznivega dejanja po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
Kaznivega dejanja vohunstva po 10.tč. 3.čl. ZKLD storilec ni mogel storiti na način, da se je "strinjal in soglašal z vsebino nekega sporočila", saj obs. I.D. podatkov, ki naj bi bili tajnost, ni nikomur izročil, niti jih ni kradel oz. zbiral z namenom izročitve.
Tudi če bi to, kar je obs. povedal kot šalo, pomenilo žalitev ljudske oblasti oz. sramotitev države, pa po takrat veljavnih predpisih takšno dejanje (storjeno 24.6.1949) ni bilo določeno kot kaznivo dejanje.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 12, 12/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalno dejanje
V opisu dejanja po 8.tč. 3.čl. ZKLD bi morala biti navedena obstoječa, določena združba, ki bi imela cilj iz 1.odst. 2.čl. ZKLD, in nadalje bi moralo biti izkazano, da se je obsojenka hotela pridružiti takšni združbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbo vložnice v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je obsojenec v seznamu zapornikov označen kot obsojenec zaradi Informbiroja, da je del kazni prestajal na Golem otoku, da je bil obsojen in kazen prestajal v času hudega spora med Jugoslavijo in Informbirojem oz. Sovjetsko zvezo, da je bil politični zapornik in nevaren takratni Jugoslaviji, je moč predvsem razumeti kot uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, česar pa se po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 4, 5, 6, 7, 8.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje diverzantske skupine - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Iz opisa dejanja sledi, da je obsojenec napeljal F.Š., da je ta organiziral diverzantsko skupino za izvrševanje terorističnih akcij in širjenje propagande proti ukrepom ljudske oblasti, kar že predstavlja izvršitveno dejanje kaznivega dejanja po 8.tč. 3.čl.
ZKLD.
S trditvijo, da je izpodbijana sodba "grobi konstrukt", vložnika uveljavljata razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-8, 3-10, 3-14, 9, 9/1. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 222, 225.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - vohunstvo - sovražna propaganda - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - prepovedan prehod čez državno mejo - ponarejanje listin
Oznaka "emigrantska" za organizacijo Slovenska armada pomeni, da so jo sestavljale osebe, ki so odšle v tujino, ne pojasni pa razlogov za to niti morebitnega delovanja proti tedanji državni ureditvi. Ker cilji iz 1.odst. 2.čl. ZKLD (spraviti v nevarnost obstoječo državno ureditev FLRJ s silo, ...) niso konkretizirani, v kazenski sodbi pa mora biti vsak zakonski znak kaznivega dejanja določno naveden in konkretiziran, opisano dejanje ni kaznivo dejanje.
Pomoč pri prepovedanih prehodih čez državno mejo sama po sebi ni bila kaznivo dejanje, če ni bila storjena z namenom iz 2.čl. ZKLD in je bila dana skrivačem ali aktivnim članom oborožene ali podobne organizacije. Zato pomoč pri ilegalnih prehodih čez državno mejo bivšim pripadnikom četniških in domobranskih enot, za katere se ne trdi, da so bili vojni zločinci ali storilci kakšnega drugega kaznivega dejanja, ni mogla biti pomoč osebam, ki so pobegnile pred oblastmi po 14.tč. 3.čl. ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9, 9/1, 18. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcem po storitvi kaznivega dejanja - sovražna propaganda
V očitku neprijave prejema pisma od "odmetnika" F.A. niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, ker so bila po navedenem določilu inkriminirana le aktivna ravnanja storilcev za dosego posledic, navedenih v 14.tč. 3.čl.ZKLD. Tako ravnanje storilca pa je moralo glede subjektivnega znaka vsebovati tudi elemente iz 2.čl. ZKLD, torej da je šlo za nudenje pomoči storilcem, katerih cilj je bil, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne.
Določba 1.odst. 9.čl. ZKLD je bila blažja od določbe 15.čl. (UVS), saj je bilo kaznivo dejanje po 1.odst. 9.čl. ZKLD storjeno le s propagando ali agitacijo, ki sta vsebovali poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve. V pripovedovanju vicev, čeprav sovražne vsebine, ki naj bi s poudarjanjem prednosti zahodne demokracije pred demokracijo vzhodnih držav, pa niso podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 9.čl. ZKLD, prav tako pa tudi ne znaki kaznivega dejanja po 15.čl. UVS.
Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.ZKP člen 416.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Sklep z dne 1.2.1946, zoper katerega je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je bil izdan na podlagi dopisa okrajnega ljudskega odbora, po katerem je obsojenec A.P., ki je bil za kazniva dejanja po čl. 106, 125, 127 in 128 KZ/51 sicer obsojen šele 1954, spadal med osebe, ki jih našteva 28.čl. ZKIK. Navedeni sklep o zaplembi premoženja je torej pomenil le izvršitev priglasitve Okrajnega ljudskega odbora v K. z dne 22.11.1945, saj je bilo po določilu 28.čl. ZKIK sodiščem ob izrekanju konfiskacije med drugim prepovedano spuščati se v vprašanje, ali je posamezna oseba res zagrešila kakšno kaznivo dejanje. Upravna odločba - priglasitev okrajnega ljudskega odbora je tako v vseh primerih, ko ni temeljila na kazenski sodbi, po svoji vsebini nadomestila kazensko sodbo. Zoper navedeni sklep o zaplembi premoženja zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, je pa v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča opr.št. U-I-249/96-14 z dne 12.3.1998 mogoče zahtevati v postopku obnove po 416.čl. ZKP spremembo priglasitve okrajnega ljudskega odbora, ki ne temelji na kazenski sodbi.