Če ni v opisnem delu plana določena sprememba namembnosti zemljišč na podlagi določitve ureditvenih območij, predvidenih posegov v prostor, potem tudi takšna opredelitev v zgolj grafičnem delu (skici) ne zadostuje za ugotovitev, da je bila spremenjena namembnost zemljišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.ZPP člen 155, 155/1.
dovoljenost revizije - razlastitev - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - splošne navedbe - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Zgolj s splošnimi navedbami revidentka ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba, saj gre za razlastitev zemljišč po katerih promet že poteka. Revidentka je sicer predlagala dokaze in predložila različne listine, vendar pri tem ni navajala katera dejstva, ki naj bi utemeljevala zelo hude posledice, naj bi z njimi dokazovala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 100, 100/1.
dovoljenost revizije - uvedba razlastitvenega postopka - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka v reviziji ni opredelila oziroma navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
razlastitev - začasna odredba v revizijskem postopku - namen začasne odredbe - škoda
Vsebinski pogoj, ki je zahtevan za izdajo začasne odredbe, je na prvem mestu v tem, da revidentu grozi nastanek škode, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, o katerem je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Namen začasne ureditve spornega razmerja z začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je torej ta, da se z njo prepreči nastanek škode ali nadaljevanje nastajanja škodljivih posledic, ki morajo biti za revidenta težko popravljive in izvirajo prav iz izpodbijanega upravnega akta.
ZJC-B člen 19, 19/3. ZJC člen 3, 13. ZCes-1 člen 8, 39. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 86. ZPP člen 371.
dovoljena revizija – obseg revizijske presoje - pomembno pravno vprašanje - razlastitev - javne ceste - avtoceste
v primeru, da je revizija dovoljena zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), se tudi presoja sodišča v postopku revizije omejuje na trditveno podlago revidenta in okvir presoje, ki izhaja iz navedenega pomembnega pravnega vprašanja.
Glede vprašanja, ali je za razlastitev (kmetijskega) zemljišča, na katerem stoji vodni zadrževalnik, dopustno uporabiti določbo 19. člena ZJC-B, je odgovor pozitiven. Sodišče prve stopnje je pravilno razložilo vsebino navedene določbe tako, da za njeno uporabo v postopkih razlastitve zemljišč ni treba, da je izpolnjen pogoj, da je po vsaki od navedenih nepremičnin fizično potekal promet, temveč da zadošča, da je promet potekal po cesti, katere del je tudi to zemljišče.
Po pravilu, da se glede vprašanj, ki jih ureja, namesto splošnejšega predpisa vselej uporabi specialnejši predpis (lex specialis), je utemeljena uporaba 19. člena ZJC-B za razlastitev nepremičnin, ki so bile ob njegovi uveljavitvi uporabljene za gradnjo avtocest kot javnih cest in za katere je bil s tem urejen enostavnejši postopek razlastitve.
dovoljenost revizije - odločba o razlastitvi - vrednostni kriterij ni izkazan - splošna retorična nekonkretizirana vprašanja - vprašanja, ki se ne nanašajo na vsebino spora - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je s sporno odločbo o razlastitvi in zavrnitvi zahteve za izrek ničnosti odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka odločeno le o prenosu lastninske pravice, izbrisu zaznamb, izbrisu stvarnih služnosti in služnosti stanovanj, ter o zavrnitvi zahteve za izrek ničnosti. V tej odločbi obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident je razpršeno navedel številna splošna retorična vprašanja, v zvezi s tožbenimi očitki napačne uporabe materialnega prava in kršitvami določb ZUP. Niti eno vprašanje ni konkretizirano. Njegovo nestrinjanje z zakonsko in podzakonsko ureditvijo, ter z razlogi upravnih aktov in izpodbijane sodbe, in navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, pa za dovoljenost revizije tudi ne zadošča. Poleg tega se nekatera njegova splošna vprašanja ne nanašajo na vsebino tega upravnega spora in na vsebino izpodbijane sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1), na nekatera pa je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih odločb, oziroma glede nekaterih vprašanj obstaja ustaljena upravno sodna praksa Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja. Njegova splošna navedba (da ostaja brez obsežne zasebne lastnine, ki je ustavno varovana kategorija, in da so mu z nezakonitimi in nepravilnimi odločbami in izpodbijano sodbo evidentno kršene njegove temeljne človekove pravice po 33. členu Ustave RS, in druge z Ustavo zagotovljene pravice: enakost pred zakonom, enako varstvo pravic in pravica do sodnega varstva) namreč, glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njegovi strani, za dovoljenost revizije, zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ne zadošča.
URS člen 69. SPZ člen 217, 226. ZTLR člen 54, 60. ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. ZSZ člen 28, 31. EZ-1 člen 552.
dopuščena revizija - stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje - razlastitev - razlastitveni akt - teleološka redukcija - dobra vera - pravni posel - neprava stvarna služnost
Priposestvovanje služnosti v javno korist je mogoče ob pogoju (stroge presoje) dobre vere, še posebej če temelji na pravnoposlovni podlagi. Pri tem ni pogoj, da je posel odplačen, če je le iz okoliščin primera jasno, da je takšno stanje plod pristne volje lastnika.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017905
URS člen 22, 33, 67. ZSZ člen 18, 21, 24, 24/2, 32, 36, 37. ZUreP-1 člen 177, 177/2. ZNP člen 34, 35, 35/1, 103, 104. ZPP člen 70, 247, 254, 254/3, 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine
V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZSZ lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer poteka razlastitev. Namen citirane določbe gotovo ni v tem, da bi pokrila vse, tudi le hipotetično mogoče, uporabe zemljišča. Pri razlagi navedenega pravnega standarda je treba primarno izhajati iz obstoječega položaja, to je obstoječe rabe zemljišč pred razlastitvijo. Poleg tega pa je mogoče upoštevati tudi bodočo rabo zemljišča, vendar le tisto, ki je predvidena (načrtovana) oziroma izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino - protipravnost
V primeru, ko gre za t. i. dejansko razlastitev, načeloma ni mogoče izključiti tožnikovega stvarnopravnega varstva v pravdnem postopku, če so zanj podani vsi elementi iz 99. člena SPZ: lastninska pravica tožnika, sam poseg in protipravnost takšnega posega.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena dejanska ugotovitev, da je tožnik poseg v svojo nepremičnino dovolil, zato v okoliščinah konkretnega primera sam poseg tožene stranke v tožnikovo nepremičnino (zaradi tožnikovega soglasja) ne predstavlja protipravnega ravnanja. Za ugoditev tožnikovemu zahtevku torej ni ovira ZCes-1, temveč tožnikovo soglasje.
dovoljenost revizije - razlastitev - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.
Revidentkine navedbe, da izpodbijana odločitev v upravnem sporu zanjo pomeni izgubo lastninske pravice z odločbo upravnega organa, ne izkazujejo nastanka zelo hudih posledic izpodbijane odločbe, izdane v razlastitvenem postopku.
SPZ člen 92, 99. ZCes-1 člen 123, 123/2. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javna cesta - kategorizacija zemljišča - javno dobro - nepremičnina v zasebni lasti - sodna praksa Ustavnega sodišča - stvarnopravno varstvo lastnika zemljišča
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da je treba na zemljiščih, ki so del kategorizirane ceste, opredeljene kot javno dobro na podlagi Uredbe o kategorizaciji državnih cest in ležijo na zemljiščih v zasebni lasti, do ureditve lastninskih razmerij na cestah obdržati nespremenjeno stanje. Lastnik nepremičnin, po katerih poteka takšna cesta, ima namreč stvarnopravno varstvo in dejstvo, da je v teku zoper njega razlastitveni postopek, na to ne vpliva.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017583
ZRPPN člen 55, 55/2. ZNP člen 103.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premožensjka škoda - izguba dobička - vrednost nepremičnine - višina odškodnine - obresti
Podlaga za določitev trenutka, ko pričnejo teči zakonske zamudne obresti, je določba 55. člena ZRPPN. Skladno z njo mora razlastitveni upravičenec odškodnino plačati v tridesetih dneh po pravnomočnosti odločbe o določitvi odškodnine; zakonske zamudne obresti torej pričnejo teči prvi dan po izteku tega roka, če odškodnina ni plačana.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice niso izkazane - nekonkretizirana navedba - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o razlastitvi. V tej odločbi pa obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revidentka z nekonkretiziranimi in neizkazanimi trditvami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS- 1 ni izkazala.
URS člen 69. SPZ člen 99. ZURep-1 člen 92 - 114. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - javni interes - dejanska razlastitev - javno dobro - javna cesta - test sorazmernosti
Stališče Ustavnega sodišča, ki „zgolj“ ugotavlja neskladnost odlokov o razlastitvi javnega dobra z URS in jih ne razveljavlja, ne pomeni, da je lastnik zemljišča že kar izgubil lastninsko pravico in njeno sodno varstvo, kljub ugotovitvi, da bi lahko razveljavitev z ustavo neskladnih odlokov povzročilo še bolj protiustavno stanje od dejanske razlastitve. Celo nasprotno, iz razlogov odločb sodišča je jasno razvidno, da je treba odvzem lastninske pravice šele opraviti na enega od zakonsko predpisanih načinov (sporazum ali razlastitveni postopek). Čim je tako, pa do tedaj lastninska pravica z vsemi „živi“ brez omejitev, torej z vsemi upravičenji: ius utendi, fruendi et abutendi. Nasprotna razlaga bi odvzela težo, logiko in pomen omenjenim ustavnopravnim argumentom. Dopuščala bi protislovno razlago, da čeprav je treba lastninsko pravico šele prenesti na drugega titularja – razlastitvenega upravičenca, je kljub temu dolžan aktualni titular zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in posledičnega fizičnega posega v nepremičnino), ki ne predstavljajo pravne podlage za poseg v lastninska upravičenja, trpeti prikrajšanja pri njeni uporabi in uživanju oziroma protipravne posege v ti upravičenji.
Pri odškodnini zaradi razlastitve je potrebno upoštevati, da obstajajo nekatere pomembne razlike v primerjavi s civilnopravnim odškodninskim zahtevkom. Pri odškodninski odgovornosti je dolžan odškodninski zavezanec vzpostaviti oškodovancu premoženjsko stanje, ki bi ga imel, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Odškodnina zajema dejansko škodo in izgubljeni dobiček ter se odmerja zgolj na podlagi oškodovančevega interesa. Razlastitev pa ni protipravna in je izvedena v javnem interesu, zato gre pri odškodnini za razlastitev za izravnavo med javnim in zasebnim interesom. Ta lahko ustreza polni odškodnini, lahko pa je tudi nižja, saj se pri odmeri ne upošteva le interesa prizadetega, temveč se njegov interes tehta z javnim, oziroma se ugotavlja, v kolikšni meri žrtev presega znosno breme življenja v skupnosti. Zato mora v določenih situacijah razlaščenec na lastno breme prevzeti določeno škodo, zato ni nujno, da odškodnina za razlastitev zajema tudi (ves) izgubljeni dohodek.
S pravno priznanim izpadom dohodka, do povračila katerega je razlaščeni upravičen, ni zaobjet tudi trajni izpad dohodka, povezan s prilagoditvijo dejavnosti, ki se je na ali v zvezi z razlaščenimi nepremičninami opravljala. Zato z izpodbijano sodbo priznana odškodnina za stranske stroške (večji stroški reje zaradi stroškov dovoza zelene krme v hlev, izpad dohodka zaradi zmanjšane prireje mleka) kot posledica spremembe iz pašne v hlevsko govedorejo ni pravno priznana škoda, ki je pokrita z odškodnino za razlastitev.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (2003).
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - vrednotenje nepremičnin - stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - izjemno ugodna lokacija
Območja t.i. „izjemno ugodnih lokacij“, ki so poimensko določena v 12. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper, se uporabljajo za namen določitve višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in njegove odmere na teh območjih (tj. za vrednotenje nadomestila), ne pa tudi za druge namene, na primer za določanje vrednosti nepremičnin (tj. za vrednotenje nepremičnin).
ZPP člen 377, 384, 384/4. ZSZ člen 18, 21, 36. ZNP člen 37, 104.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - razlastitev – postopek za določitev odškodnine – postranske terjatve - revizijsko izpodbijanje teka zamudnih obresti
Na podlagi ZSZ revizija ni dovoljena, če predmet njenega izpodbijanja ni (tudi) odločitev o glavni stvari razlastitve. V obravnavanem revizijskem postopku ni sporna odločitev o odvzemu lastninske pravice niti odločitev o plačilu odškodnine, temveč je sporen zgolj začetek teka obresti od pravnomočno prisojenih terjatev za plačilo odškodnine za razlaščene nepremičnine. Ker revizija zoper odločitev o postranski terjatvi oz. postranskem procesnem zahtevku v primeru, ko predmet izpodbijanja ni hkrati tudi odločitev o odvzemu lastninske pravice oz. glavnični zahtevek za plačilo odškodninske terjatve, glede na določilo 36. člena ZSZ ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona ter 21. členom ZSZ in 37. členom ZNP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0016768
ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2-8, 360, 360/1, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 34, 103. ZUreP-1 člen 105, 105/3. Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene (1956) člen 1, 2, 6. ZNZZ člen 34, 34/1. ZUstS člen 22, 22/1. URS člen 22.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - odlok o določitvi gradbenih okolišev - višina odškodnine - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - prostorski akt - sprememba namembnosti zemljišča - dokazovanje - izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ugotovitev statusa zemljišča ni dejansko vprašanje.
Odlok, kot ga predvideva 2. člen Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, je tudi Odlok o gradbenih okoliših. Sporna nepremičnina je bila zato s predpisanim prostorskim aktom določena za gradbene namene, iz česar logično izhaja, da se je s tem spremenila njena namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče.
Predlagatelj je bil formalno razlaščen z odločbo Upravne enote Krško, dejansko pa že z Odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov iz leta 1966, odvzemom posesti in gradnjo ceste na sporni nepremičnini s strani nasprotne udeleženke. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bila sporna nepremičnina pred odvzemom iz predlagateljeve posesti še nezazidano zemljišče, ne pa že cesta, zato sta nižji sodišči pravilno postopali, ko sta sprejeli cenilno poročilo s strani sodišča postavljenega sodnega izvedenca, ki je vrednost sporne nepremičnine ocenil s primerjavo tržnih cen primerljivih zazidljivih zemljišč.
ZUS-1 člen 16, 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZPP člen 367b, 367b/4. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 100, 100/1. ZPNačrt člen 109.
uvedba postopka razlastitve – revizija osebe, ki ni bila stranka v upravnem sporu – zavrženje revizije – dovoljenost revizije strank – vrednostni kriterij ni izpolnjen – vprašanje ni konkretizirano – posledice niso posledice izpodbijanega akta
Revizijo lahko vložijo le osebe, ki so sodelovale kot stranke v upravnem sporu na prvi stopnji, torej osebe iz 16. člena ZUS-1, ne pa tudi druge osebe, ki formalnega položaja stranke v postopku pred upravnim sodiščem niso pridobile. Če revizijo vloži oseba, ki te pravice nima, taka revizija ni dovoljena in jo Vrhovno sodišče zavrže kot nedovoljeno.
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista opredelila s tako stopnjo jasnosti kot jo, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zahtevata ustaljena upravnosodna praksa in 367. b člen ZPP, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Ker posledice, ki jih revidenta navajata (odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, kar bo imelo za posledico, da bosta ostala brez ustreznega bivališča; odsotnost povezave z javnim cestnim omrežjem in razvrednotenje zemljišč), niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta, to je odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.