• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sklep Cp 137/2004
    24.3.2005
    DENACIONALIZACIJA
    VSC01088
    ZNP člen 35, 35/1, 104, 35, 35/1, 104. ZDen člen 56, 56/1, 71, 72, 72/2, 56, 56/1, 71, 72, 72/2.
    stroški postopka
    Denacionalizacijski postopek je po svojih značilnostih in po svoji naravi najbližje razlastitvenemu postopku kot vrsti nepravdnega postopka, kar v zvezi s stroškovno odločitvijo terja smiselno uporabo 104. člena ZNP.

     
  • 22.
    VDS sklep Pdp 246/2005
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03105
    ZPP člen 155, 155/2, 155, 155/2. Odvetniška tarifa člen 15, 15/1, 15/1-c, 18, 15, 15/1, 15/1-c, 18.
    stroški postopka - opisni denarni zahtevek
    S postavitvijo opisnega denarnega zahtevka je tožnica

    zahtevala le, da se odloči o njenem zahtevku po temelju, ne

    pa tudi po višini. V takem primeru stranka prevzame nase

    riziko, da se ji ne povrnejo pravdni stroški za ta del

    zahtevka, četudi je opisnemu dajatvenemu zahtevku v celoti

    ugodeno, saj ne more pričakovati, da bo sodišče zahtevek po

    višini presojalo zgolj zaradi odločitve o stroških. Tudi če

    sta stranki sklenili sodno poravnavo, v kateri sta se

    dogovorili za konkretno višino zneskov, ki jih je tožena

    stranka dolžna izplačati tožnici, tožbeni zahtevek nikoli ni

    bil opredeljen po višini, zato se stroški ne odmerjajo po

    tar. št. 18 OT.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 604/2003
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03071
    ZPIZ/92 člen 133.
    plača - razporeditev
    Pravica do razlike v plači na drugem ustreznem delu je pravica iz

    pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za pravico

    zavarovanca iz zavarovalnega razmerja in ne za pravico delavca iz

    delovnega razmerja glede na delodajalca. Nepravilno odmero

    nadomestila za delo na drugem ustreznem delu mora delavec

    uveljavljati v upravnem postopku pred ZPIZ. Zato je sodišče njegov

    zahtevek zoper delodajalca pravilno zavrnilo. Ker tožnik spora glede

    višine nadomestila zaradi razporeditve na drugo ustrezno delo pred

    ZPIZ ni sprožil, tudi ne more zahtevati odškodnine od delodajalca,

    ker naj bi ta zavodu sporočal napačno višino plače, na podlagi katere

    je bilo nadomestilo odmerjeno.

     
  • 24.
    VSL sodba I Cpg 990/2003
    24.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06207
    ZOR člen 759, 759/1, 761, 759, 759/1, 761.
    naročilo - plačilo
    Naročitelj v skladu z določilom 761. člena ZOR dolguje prevzemniku

    naročila običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo.

    Povrniti mu mora tudi vse potrebne stroške, ki jih je imel z

    izpolnitvijo naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal,

    ne glede na uspeh (1. odstavek 759. člena ZOR).

     
  • 25.
    VDS sklep in sodba Pdp 1562/2003
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03075
    ZDR člen 105, 105.
    razporeditev - ničnost - sodno varstvo
    Zahtevek za razveljavitev sklepa o razporeditvi tožnice k drugemu

    delodajalcu je bil vložen šele po enem letu od njegove izdaje in

    realizacije. Zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo, saj je bila

    vložena šele po preteku razumnega roka, čeprav je za dejstvo, da je

    bil novi delodajalec že v času razporeditve v postopku izbrisa,

    delavka izvedela šele po enem letu. V takem primeru delavec lahko

    zahteva obnovo postopka pri delodajalcu.

     
  • 26.
    VSL sklep I Cpg 383/2004
    24.3.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05293
    ZTLR člen 64, 64, 64. ZZK člen 41/1, 41/1. SPZ člen 141/1, 141/1.
    stečaj
    hipoteka

    Po določilu 1. odst. 131. čl. ZPPSL med ločitvene pravice spada tudi

    zastavna pravica. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) pa se

    po določilu 1. odst. takrat veljavnega 64. čl. ZTLR pridobi na

    podlagi pravnega posla (na primer sklenjene zastavne pogodbe) z

    vpisom v javno knjigo. Tudi po določilu 1. odst. 141. čl. sedaj

    veljavnega SPZ se za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla

    zahteva vpis v zemljiško knjigo. Pogoj za vpis pa je, kot izhaja iz

    1. odst. 41. čl. ZZK (Ur. l. RS, št. 58/2003) intabulacijska klavzula

    z overjenim podpisom osebe, katere pravica se prenaša. Iz tega sledi,

    da zgolj sklenitev zastavne pogodbe in na njeni podlagi vložen

    predlog za vknjižbo ne zadošča za pridobitev zastavne pravice.

     
  • 27.
    VSL sklep I Cpg 530/2004
    24.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05290
    KZ člen 38/6, 38/6. ZIZ člen 33/4, 33/4. ZPP člen 365/3, 365/3.
    denarna kazen
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče

    prve stopnje izrečeno denarno kazen spremenilo v zaporno kazen, ne da

    bi le-to prej poskusilo prisilno izterjati. Zato je pritožbeno

    sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo

    vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče skladno z navedenim

    denarno kazen najprej poskusi izterjati prisilno.

     
  • 28.
    VSL sklep III Cpg 19/05
    24.3.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05244
    ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 190, 191, 191/2, 190, 191, 191/2.
    predlog za začetek postopka prisilne poravnave - vstop novega predlagatelja
    Pritožnika R d.o.o., M. in G. d.o.o., Maribor kot nova lastnika

    stečajnega dolžnika sta vstopila v postopek namesto prvotnih

    predlagateljev, prejšnjih lastnikov stečajnega dolžnika, družbe D

    d.o.o. Ljubljana in P.P. iz Ljubljane, skladno z določilom 2. odst.

    190. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, ki sta v vstop privolila.

    Prvostopno sodišče bi moralo navedbe predlagateljev v predlogu z dne

    21.1.2005 upoštevati kot dopolnitev prvotnega predloga z dne

    29.11.2004 z novimi dejstvi. Predlog upniškega odbora za začetek

    postopka prisilne poravnave v stečaju pa bi moralo obravnavati kot

    pristop novega predlagatelja k že podanemu predlogu, saj je

    pravovarstveni zahtevek vseh treh predlagateljev, katerega cilj je

    začeti postopek prisilne poravnave v stečaju, enak.

    V danem primeru ni podana litispendenca.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cpg 16/2005
    24.3.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05308
    ZPPSL člen 34, 35, 34, 35.
    ustavitev postopka prisilne poravnave
    S čimer je podano neskladje med razlogi prvostopnega sodišča in

    zatrjevano pravno podlago. Res je, da se je tudi pritožbeno sodišče v

    obrazložitvi sklepa III Cpg 99/2004 kot podlago za ustavitev postopka

    prisilne poravnave v posledici materialno pravnega preizkusa načrta

    finančne reorganizacije, zaradi očitne pisne pomote nepravilno

    sklicevalo na določbo 2. odst. 46. člena ZPPSL, namesto na 1. odst.

    34. člena ZPPSL. Vendar zgolj nepravilna navedba pravne podlage v

    obrazložitvi sklepa prvostopnega sodišča ne predstavlja

    pomanjkljivosti, zaradi katere izpodbijanega sklepa ne bi bilo možno

    preizkusiti v smislu 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor ne

    bi bili podani drugi pritožbeni razlogi, bi namreč pritožbeno sodišče

    odločitev prvostopnega sodišča lahko preizkusilo glede na ugotovljeno

    dejansko stanje prvostopnega sodišča.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cpg 208/2005
    24.3.2005
    zavarovanje terjatev
    VSL05243
    ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2.
    subjektivna nevarnost
    Tožeči stranki sta v utemeljitvi tega pogoja za izdajo začasne

    odredbe zgolj zatrjevali, da se utemeljeno bojita, da bodo tožene

    stranke poskušale odtujiti vse svoje vrednejše premoženje, bodisi

    tretjim osebam, bodisi v primeru fizičnih oseb svojim družinskim

    članom. Vendar pa tožeči stranki konkretnih ravnanj prvo in

    drugotožene stranke, zoper kateri je predlagana začasna odredba, v

    smislu odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s

    premoženjem, v predlogu za izdajo začasne odredbe, nista navajali.

     
  • 31.
    VDS sklep Pdp 399/2005
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03191
    ZPP člen 274, 274. ZDR člen 204, 204/1, 204, 204/1.
    zavrženje tožbe - odpoved
    V ZDR ni predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo delavcu

    na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi ob ponovni kršitvi delovne obveznosti. Zato je sodišče

    tožbo, s katero je delavec zahteval razveljavitev tega opozorila,

    pravilno zavrglo. Opozorilo je le predpostavka za eventualno

    kasnejšo odpoved in bi šele v sporu zaradi nezakonitosti odpovedi

    tožnik lahko uveljavljal neutemeljenost takega opozorila.

     
  • 32.
    VSL sklep I Cpg 1085/2003
    24.3.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05722
    ZIZ člen 24, 24. ZPP člen 187, 190, 190/1, 190/2, 187, 190, 190/1, 190/2. OZ člen 419, 419/2, 422, 419, 419/2, 422.
    subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari med pravdo - irelevančna teorija
    Na podlagi 2. odst. 190. člena ZPP pa more tisti prevzemnik terjatve,

    o kateri teče pravda, stopiti v pravdo namesto tožeče stranke samo

    tedaj, če v to privolita obe stranki. To pa pomeni, da je napačno

    razlogovanje pritožnika, ki se sklicuje na določbo 187. člena ZPP, ki

    res govori zgolj o privolitvi tožene stranke v primeru če pride do

    spremembe na strani tožene stranke in ne na strani tožeče stranke.

    Napačno pa je sodišče prve stopnje uporabilo določbo 1. odst. 190.

    člena ZPP, ko je tožeči stranki zaradi spremembe v materialnopravnem

    razmerju med pravdnima strankama odreklo tudi procesno legitimacijo

    za nadaljnje vodenje pravde.

     
  • 33.
    VSL sklep I Kp 1295/2004
    24.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22635
    ZKP člen 442, 442/1, 442, 442/1.
    sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek
    Sodišče ne bi smelo zaključiti glavne obravnave brez zaslišanja obeh

    obdolžencev. Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta bili vabili za

    oba obdolženca izkazani. Oba sta bila v okviru preiskovalnih dejanj

    tudi že zaslišana, vendar pa nista prisostvovala zaslišanju prič v

    postopku, ko je sodišče opravljalo preiskovalna dejanja in o narokih

    sploh nista bila obveščena, pa tudi kasneje jima izpovedi niso bile

    predočene, zato se do njih nista mogla opredeliti, s tem pa so bile

    kršene njune pravice do obrambe.

     
  • 34.
    VSL sodba I Cpg 1417/2003
    24.3.2005
    transportno pravo
    VSL05242
    ZOR člen 339, 339/2, 339, 339/2.
    zastaranje - pobot
    Ker so pogoji za pobot v obravnavanem primeru nastali šele, ko so v

    pobot uveljavljane terjatve že zastarale, je ugovor zastaranja

    utemeljen (prim. drugi odstavek 339. člena ZOR).

     
  • 35.
    VSL sklep I Kp 481/2004
    24.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22636
    KZ člen 26, 256, 256/3, 26, 256, 256/3.
    ponarejanje listine
    Neprepričljivo in v nasprotju s podatki kazenskega spisa je stališče

    sodišča prve stopnje, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da je

    obdolženec storil napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja

    ponarejanja listin po III. odstavku 256. člena KZ v zvezi s 26.

    členom KZ. Z dvema izvedencema grafološke stroke je bilo zanesljivo

    dokazano, da zapustnik sporne oproke ni podpisal, da sestavljalca

    lažne oporoke (ki sta bila oproščena) ne govorita resnice in da so

    številne priče povsem izključile možnost, da bi lahko zapustnik

    celotno premoženje prepustil bratu - obdolžencu, s katerim je bil

    sprt in več let z njim sploh ni govoril. Sodišče druge stopnje je

    zato ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijano sodbo

    razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje

    drugemu sodniku.

     
  • 36.
    VSC sodba Cp 1339/2003
    24.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01049
    ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 154, 154/2, 173, 174.
    objektivna odgovornost
    Če stopnice niso bile mokre in spolzke ob njihovi normalni rabi, temveč so takšne postale šele zaradi ravnanja oškodovanke, jih ni mogoče šteti za nevarno stvar.

    Stvar je namreč lahko nevarna takrat, kadar njena normalna uporaba v skladu z njenim namenom pomeni povečano nevarnost za okolico.

     
  • 37.
    VSL sodba I Cpg 689/2003
    24.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL0007649
    ZPP člen 113, 113/3, 339, 339/2, 339/2-8, 487, 487/2, 113, 113/3, 339, 339/2, 339/2-8, 487, 487/2.
    gospodarski spor - vabilo na narok za glavno obravnavo poslano po telefaksu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožena stranka je prošnjo za preklic naroka poslala sodišču po telefaksu. Prav na to številko telefaksa je nato sodišče prve stopnje toženi stranki uspešno poslalo obvestilo, kdaj in kje se bo naslednji narok opravil. S tem, ko je toženo stranko obvestilo po telefaksu, ni postopalo nezakonito (2. odstavek 487. člena ZPP). Že ob priliki prvega vabljenja na glavno obravnavo je namreč strankam poslalo vabilo z opozorilom na zakonite posledice izostanka (3. odst. 113. člena ZPP). Na ta način je bila tožena stranka pravilno seznanjena z vsebino sodnih pisanj, zato ji s postopanjem sodišča ni bila odvzeta možnost obravnavanja in bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila zagrešena (8. točka 2. odst. 339. člena ZPP).

     
  • 38.
    VSC sklep Cp 1488/2003
    24.3.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSC01057
    ZOR člen 10, 20, 132, 132/1, 132/4, 549, 549/2, 550, 550/1, 551, 10, 20, 132, 132/1, 132/4, 549, 549/2, 550, 550/1, 551.
    pogodba o leasingu - razveza pogodbe
    Kadar v primeru razdrtja pogodbe o leasingu leasingodajalec dolg leasingojemalca obračuna na podlagi pogodbenega določila, ki pa je za leasingojemalca manj ugoden kakor določila 132. in 549. člena ZOR, je treba na podlagi 551. člena ZOR to pogodbeno določilo šteti za nično. Po 549. členu ZOR (in tudi 132. členu istega zakona) so namreč posledice razdrtja pogodbe izrecno predvidene, po teh določbah pa sta stranki z razdrtjem pogodbe prosti svojih obveznosti (razen obveznosti, zapadlih do tega trenutka, ki se v praksi ponavadi poračunajo s koristmi za uporabo stvari do razdrtja pogodbe, in obveznosti za povrnitev morebitne škode).

    V konkretnem primeru je sporno pogodbeno določilo do leasingojemalca po presoji drugostopnega sodišča pretirano strogo in nepravično, saj glede na obračun preostalega pogodbenega dolga po celotnem amortizacijskem načrtu pomeni, da je leasingojemalec dolžan izpolniti s pogodbo prevzeto obveznost v celoti (leasingodajalcu mora plačati celo znesek po odkupni opciji, čeprav je vozilo moral vrniti), leasingodajalec pa je te obveznosti v celoti oproščen. Sodišče prve stopnje takšnega pogodbenega določila zato ne bi smelo upoštevati, temveč bi na podlagi II. odstavka 143. člena ZOR zaradi varstva interesov šibkejše pogodbene stranke, ki na njegovo vsebino ni mogla vplivati, saj je bila pripravljena s strani leasingodajalca, moralo njegovo uporabo zavrniti in uporabiti citirana določila ZOR o posledicah razdrtja pogodbe.

     
  • 39.
    VSC sklep Cp 1639/2004
    23.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01062
    ZIZ člen 17, 20, 55, 17, 20, 55.
    izvršilni naslov - neutemeljen ugovor
    Sodišče v postopku izvršbe ne sme presojati utemeljenosti izvršilnega naslova ali ga celo spreminjati, temveč le dovoli izvršbo na predlog upnika, ki mora biti identičen obveznosti dolžnika, kot to izhaja iz izvršilnega naslova (čl. 17 in 20 ZIZ). Na dolžnikov ugovor pa presoja utemeljenost ugovornih navedb na podlagi določbe 55. čl. ZIZ.

     
  • 40.
    VSL sklep III Cp 33/2005
    23.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50713
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 185, 185-1, 185/1-3, 188, 188/2, 189, 189/2, 24, 24/1, 24/3, 185, 185-1, 185/1-3, 188, 188/2, 189, 189/2.
    izvršba na nepremičnine - javna dražba - prodaja nepremičnine - domik - prodajna cena
    Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje določbe 2. odstavka 189. člena

    ZIZ in v skladu z določbami Zakona o Ustavnem sodišču določilo način

    izvršitve odločbe U-I-93/03 v primerih, ko je kupec nepremičnine

    upnik, kupnina pa ne zadošča za poplačilo njegove terjatve. Če je

    kupec nepremičnine na drugi javni dražbi upnik, tedaj mora sodišče

    ugotoviti vrednost terjatve in upnika, v primeru, da njegova terjatev

    presega ugotovljeno vrednost nepremičnine, opozoriti, da se bo štelo,

    da je njegova terjatev (ne glede na ceno, za katero kupi

    nepremičnino) poplačana do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>