mednarodna zaščita - redni postopek - preganjanje - verodostojnost prosilca
Okoliščine ali dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, oziroma njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ni mogoče verjeti, ker ni bila ugotovljena tožnikova splošna verodostojnost.
mednarodna zaščita - status begunca - pravica do izjave - dokazna ocena - politično prepričanje kot razlog preganjanja - prosilec iz Irana - ocena verodostojnosti izpovedbe - presoja verodostojnosti
Toženka je napačno uporabila materialno pravo z zahtevo, da lahko tožnik izkaže preganjanje le v primeru, da zoper njega v Iranu tečejo sodni postopki. V zvezi s predlogi toženke, na kakšen način bi lahko tožnik to dokazal (sodni nalog itd...) sodišče pripominja, da upravni postopek ne pozna dokaznih pravil, ki bi dokazovanje določene dokazne teme omejevala le na določena dokazna sredstva.
Kadar gre za posameznika, ki zatrjuje razlog preganjanja, ki je splošno znan, in gre za pripadnost oz. povezanost s skupino, ki je očitno preganjana v izvorni državi po številnih informacijah o izvorni državi, potem je še toliko bolj pomembno, da se pristojni organ v dokazni oceni ne ustavi že ob prvi (majhni) nekonsistentnosti in da ne opre negativne odločitve na možno nekonsistentnost v zvezi s potjo deportacije iz druge države članice EU v izvorno državo, ki niti ne pomeni materialne nekonsistentnosti, če bi sporno okoliščino lahko pred opredelitvijo dokončne dokazne ocene organ natančno in celovito preizkusil. Ravno tako pa je pomembno, da se organ v takih primerih ne opira na preveč splošne formalizme in predpostavke.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
mednarodna zaščita - redni postopek - verodostojnost - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitev skladnosti in verjetnosti tožnikovih izjav in njegove splošne verodostojnosti je v obravnavani zadevi podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Iz vseh izjav tako ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito kot tudi na osebnih razgovorih, jasno izhaja tožnikovo zasledovanje osnovne zgodbe, da ne ve, zakaj ga je prijela milica, ki ga je začela mučiti po tem, ko mu je zasegla telefon, na katerem je našla sporno fotografijo. Ob takem stanju stvari pa bi morala tožena stranka, če je menila, da gre v navedenem primeru za neskladnost, ki zmanjšuje verodostojnost tožnikovih izjav, z ustreznimi vprašanji pozvati tožnika na razjasnitev in v tem pogledu imeti v obziru, da manjše neskladnosti na splošno ne zmanjšujejo verodostojnosti ugotovljenih dejstev. Nato pa bi morala prosto presojo opraviti ob upoštevanju ustreznega analitično-sintetičnega pristopa in pojasniti, zakaj je neujemanje izjav glede števila navedenih fotografij dovolj resno in se nanaša na dejstva, ki so bistvena za priznanje mednarodne zaščite.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - Uredba Dublin II - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Tožena stranka je ob sklicevanju na tretjo alinejo 84.a člena ZMZ-1 pravilno sklepala, da so z ravnanjem tožnika izkazane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo pobegnil tudi iz Republike Slovenije, če mu gibanje ne bo omejeno. Ker je tožnik že pred vstopom v Republiko Slovenijo v drugi državi članici že zaprosil za mednarodno zaščito, na odločitev pa ni počakal, poleg tega pa je njegova ciljna država Italija, kot je tožnik večkrat povedal, lahko utemeljeno pričakuje, da bo enako storil tudi v RS.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tako v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država
Tožnikov opis dogodkov kaže, da relevantne okoliščine nimajo nobene zveze z razlogi za preganjanje (27. člen ZMZ-1) oziroma da ni izkazana resna škoda v smislu intenzivnosti (28. člen ZMZ-1 v povezavi s 26. členom ZMZ-1), kakor tudi ni prepričljivo argumentirana nezmožnost zagotavljanja zaščite v izvorni državi (25. člen ZMZ-1).
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
Tožnik v tožbi povsem pavšalno in v neskladju z dejstvi, ki jih je navajal v upravnem postopku, pravi, da je imel „probleme“ v izvorni državi. Ti „problemi“ glede na njegove izjave v upravnem postopku namreč nimajo zveze z razlogi za preganjanje ali resno škodo.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - uporaba Dublinske uredbe - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti
Tožena stranka je preuranjeno sklepala, da je tožnik glede opisa slabega ravnanja neverodostojen, saj ne samo, da ga ni soočila z nasprotjem v njegovih izjavah, ampak tudi v razgovoru ni podrobno preverjala, na kakšen način so ga policisti prisilili v podajo prošnje, ni ga vprašala o krajevnih in časovnih okoliščinah tega dogodka, koliko policistov je bilo, kaj so mu dejansko storili, niti ga ni povprašala o podrobnostih v zvezi z bivanjem v azilnem kampu. Osebni razgovor v tem delu po presoji sodišča ni bil opravljen dovolj temeljito, zato zaradi enega protislovja še ni mogoče sklepati, da bi bile njegove izjave o nečloveškem in ponižujočem ravnanju neresnične. Iz navedenega razloga je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka opraviti ponovni razgovor s tožnikom v zvezi z njegovimi navedbami o razmerah v azilnem kampu in o zatrjevanem nečloveškem in ponižujočem ravnanju uradnih oseb. Tožnik je namreč na ta način smiselno navajal prav to, da v Romuniji obstajajo sistemske pomanjkljivosti, saj naj bi bil sam deležen neustreznega ravnanja. Te iste navedbe je potem ponovil tudi v tožbi, le da je v tožbi predložil tudi nekatere dokaze, ki naj bi to potrjevali.
V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnika vrne v Romunijo, za katero pa tožnik zatrjuje, da so z njim tam nečloveško in ponižujoče ravnali. Ker je odprto vprašanje, ali je treba tem tožnikovim navedbam pritrditi, na katerega bo potrebno odgovoriti v ponovljenem postopku z zaslišanjem tožnika, je iz navedenega razloga sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.
ZMZ-1 člen 24, 26, 26/2, 26/2-2, 26/2-3, 27. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 18, 18/1, 46, 46/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - verodostojnost prosilca - prekluzija - preganjanje zaradi vere - tožbena novota - prosilec iz Irana - informacije o izvorni državi - učinek ex nunc - vzročna zveza - izvedensko mnenje
Za priznanje statusa begunca ni dovolj, da prosilcu grozijo dejanja preganjanja in da ima prosilec lastnost oziroma značilnost (rasno, versko, nacionalno, družbeno ali politično), ki se preganja, ali pa mu je ta pripisana, pač pa mora med nevarnostjo preganjanja oziroma odsotnostjo zaščite pred dejanji preganjanja in razlogom za preganjanje obstajati povezava.
Če bi se izkazalo, da obstaja dovolj resna nevarnost, da bo tožnik priprt oziroma obsojen na zaporno kazen in tam nato celo mučen ali izpostavljen drugim dejanjem preganjanja zgolj ali pa tudi zato, ker je obtožen oziroma obsojen za kaznivo dejanje delovanja proti oblasti (če bi bil obsojen za kakšno drugo dejanje pa ne), in če bi bilo verjetno, da akterjem mučenja in slabega ravnanja v priporih in zaporih niti ne bo očitno ali znano, da je tožnik obtožen/obsojen zgolj zaradi korupcije in ne zaradi tega, ker bi organi pregona dejansko menili, da tožnik nasprotuje državni oblasti, potem je mogoče tudi priznanje statusa begunca na podlagi pripisanega političnega prepričanja.
Sodišče ocenjuje, da so bili novi dokazi dovolj konkretni in predloženi dovolj zgodaj, predvsem pa so za končno odločitev lahko relevantni, zato je dokazovanje z njimi dopustilo in ni uporabilo določbe o prekluziji iz 52. člena ZUS-1.38 To pomeni, da sodišče ni zavrnilo izvedbe tega dokaza zgolj zato, ker tožnik po oceni sodišča ni navedel upravičenih razlogov, zakaj jih ni predložil že v upravnem postopku, ima pa lahko večja ali manjša prepričljivost tožnikovih trditev v zvezi s tem, vpliv na oceno verodostojnosti tožnika v povezavi s tem dokazom.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - ponovna prošnja - vrnitev v prejšnje stanje - novi dokazi in nova dejstva - nova dejstva in dokazi - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka
Tožnikov podpis na listinah se ne ujema s podpisom na sporni vročilnici. Slednje po prepričanju sodišča izkazuje utemeljen dvom v pristnost podpisa na sporni vročilnici. Sodišče je tako ugodilo predlogu tožnika in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje.
Teža novih dokazov ali novih dejstev mora biti takšna, da pomembno povečuje verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen, in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.
Tožnik je v tem postopku kot novi dejstvi navedel poroko s svojo izbranko ter smrt matere zaradi bolezni. To sta sicer objektivno novi dejstvi po drugem pododstavku prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, vendar pa na postopek mednarodne zaščite nimata vpliva, saj ne predstavljata ne podlage za preganjanje po določbah ZMZ-1 niti ni tožnik v zvezi z njima zatrjeval nikakršnih dejanj preganjanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - prstni odtis v bazi eurodac - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sorazmernost in nujnost ukrepa - milejši ukrep - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito
Tožena stranka ne more pravno veljavno ustvariti okoliščin, ki morebiti povečujejo begosumnost tožnika s tem, ko tožniku odvzame svobodo v postopku po Uredbi EU št. 604/2013, brez da bi pred tem na pravilen način uporabila kriterij iz tretje alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1 in iz določil 28(2) in 2(n) Uredbe EU št. 604/2013.
Zakonodajalec ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU v notranji pravni red. Ukrep pridržanja na območju Azilnega doma v Ljubljani je sicer manj prisilen od odvzema prostosti v Centru za tujce Postojna zaradi blažjega režima odvzema prostosti, a še vedno pomeni odvzem prostosti, med tem ko alternative pridržanju morajo in tudi so omejitve pravice do svobode gibanja in ne pomenijo odvzema prostosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Tožnik je rekel, da čeprav ni imel namena zaprositi za mednarodno zaščito na Hrvaškem, je to storil, ker ni imel izbire oziroma pod prisilo, saj je skušal večkrat prečkati hrvaško-slovensko mejo, kar pa še ne opraviči dejstva, da na odločitev ni počakal, četudi prošnje ni želel podati. Pravilno je bilo ugotovljeno, da s tem, ko je tožnik predhodno vložil prošnjo že v dveh drugih državah članicah Evropske unije in ju nato zapustil, je podana okoliščina iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1. Ker je tožnik prošnjo podal že v Grčiji in na Hrvaškem in pri tem ozemlje držav zapustil še pred odločitvijo, je zaradi tega tožena stranka utemeljeno domnevala, da obstaja utemeljena verjetnost, da bi tožnik tudi ozemlje Slovenije samovoljno zapustil, še preden bi bil zaključen postopek predaje pristojni državi članici.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - odvzem prostosti - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - nevarnost pobega - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij
Tožnik je za mednarodno zaščito predhodno že zaprosil. Prošnjo je vložil v Franciji ter od tam odšel, preden je bilo o njegovi prošnji odločeno. V zvezi z navedenim je tožena stranka tudi pojasnila, da poteka postopek za ponovni sprejem tožnika v Francijo, kar v tej zadevi niti ni sporno. Po presoji sodišča je tožena stranka ob sklicevanju na tretjo alinejo 84.a člena ZMZ-13 pravilno sklepala, da so z ravnanjem tožnika izkazane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo pobegnil tudi iz RS, če mu gibanje ne bo omejeno.
Ker je že sam tožnikov opis dogodka tako splošen, nenatančen in nekonkreten, poleg tega pa še sam s seboj v nasprotju, sodišče razloge, zaradi katerih naj bi iz Francije odšel, ne da bi počakal na zaključek postopka v zvezi z mednarodno zaščito, ne sprejema kot opravičljive.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - pospešeni postopek - Republika Kosovo
Tožeča stranka ne trdi in še manj utemeljuje, da bil bil v predmetni zadevi izkazan vsaj en razlog za preganjanje iz ZMZ-1. Noben razlog za preganjanje tudi ne izhaja iz podatkov v spisu. V obravnavani zadevi gre za osebo, ki se je na Kosovu zadolžila v zasebnem razmerju.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva
Ker so s strani tožnika novi dokazi in dejstva obstajali že v času predhodnega postopka, je pogoj za to, da se ta dejstva upoštevajo, da jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati. Tega pogoja tožnik ni izkazal, saj ni navedel opravičljivega razloga, da posilstva brez svoje krivde ni uveljavljal v predhodnih postopkih. Razlogi, zakaj tega dejstva ni povedal prej, obstajajo izključno na tožnikovi strani.
Sodišče sledi zaključku tožene stranke, da tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ne izpolnjuje predpisanih zakonskih pogojev po določilih 64. in 65. člena ZMZ-1 iz razlogov, ki jih je tožena stranka celovito in logično prepričljivo navedla v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v okviru citiranih posebnih določb, ki zaostrujejo dokazne standarde, ter ob upoštevanju sodne prakse Vrhovnega sodišča v izpostavljenih sodbah I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014, I Up 298/2013 z dne 22. 8. 2013, I Up 322/2010 z dne 22. 12. 2010, I Up 1717/2009 z dne 23. 4. 2009, I Up 359/2008 z dne 17. 7. 2008, ki je najvišje sodišče v državi (1. odstavek 127. člena Ustave).
Po presoji sodišča je logično, da je na strani prosilca dokazno breme, da izkaže, da novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že v času prvega postopka, brez svoje krivde takrat ni mogel uveljavljati (3. odstavek 64. člena ZMZ-1).
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - nekonsistentnost izjav
Tožena stranka je v odločbi dovolj razumljivo obrazložila, zakaj ne sledi tožnikovim navedbam o preganjanju. Iz navedenega razloga tudi po mnenju sodišča ni bilo potrebno pridobiti informacij o izvorni državi, saj je tožena stranka v odločbi tudi dovolj prepričljivo obrazložila, zakaj teh informacij ni pridobila. Tožena stranka je dovolj temeljito obrazložila, zakaj je štela tožnika za neverodostojnega. Po ugotovitvah sodišča neskladja v tožnikovih izjavah niso bila le manjša.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - prekluzija - pogoji za sprejem prosilca - zavrženje prošnje
Sodišče sprejema tožnikovo pojasnilo, da informacij o Romuniji ni mogel predložiti tekom postopka, saj se je nahajal v Centru za tujce v Postojni. Glede na navedeno po presoji sodišča tožnik s svojimi trditvami in dokaznimi predlogi ni prekludiran in jih je potrebno v predmetnem postopku upoštevati.
Tožnik je v tožbi izpostavil, da položaj prosilcev za mednarodno zaščito ni enak položaju tistih oseb, katerih prošnja je bila predhodno že zavrnjena. Kot je navedeno v poročilu AIDA za Romunijo za leto 2020, na katero se tožnik sklicuje, osebe, ki vložijo ponovno prošnjo za mednarodno zaščito, namreč nimajo pravice do materialnih pogojev za sprejem. Po prepričanju tožnika pa bi slednje lahko pomenilo kršitev 4. člena Listine. Sodišče pri tem še izpostavlja, da je bil na podlagi 5. člena Uredbe Dublin III razgovor s tožnikom opravljen zgolj v prisotnosti uradne osebe in tolmača, tožnik pa pomoči osebe z ustreznim pravnim znanjem ob tem ni imel. V takšnih primerih je še posebej pomembno, da se z osebo, ki je v našem okolju tujec in ji pravo ni poznano, razgovor opravi še posebej skrbno. Vprašanja, ki so bila tožniku v razgovoru postavljena in so se nanašala na azilni postopek v Romuniji, so vsa izhajala iz položaja prosilca za mednarodno zaščito in ne položaja, kot ga bo imel tožnik v primeru vrnitve v Romunijo, ko bo vložil ponovno prošnjo.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - dokazno breme
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.