ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – odpoved premoženjski pravici – brezplačno opravljanje funkcije direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-15, 356, 426. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – neprava stvarna služnost – nasprotovanje lastnika služeče stvari – res iudicata
Okoliščina, ali je lastnik služeče nepremičnine izvrševanju vožnje nasprotoval in jih prepovedal in kdaj, predstavlja odločilno dejstvo za odločitev v predmetni zadevi, saj nepravo priposestvovanje stvarne služnosti ni možno v primeru, če je lastnik služeče stvari temu nasprotoval.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neopravičen izostanek zasebnega tožilca iz naroka za glavno obravnavo - pravilnost vabljenja - pooblaščenec odvetnik kot prava vešča oseba
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da pritožniku, ki je odvetnik z dolgoletno prakso in torej ni prava neuka stranka, določbe ZKP, ki se nanašajo na izostanek zasebnega tožilca in pooblaščenca z glavne obravnave, prav gotovo niso neznane.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023557
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1. ZSS člen 2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - konkretiziranost pritožbenih razlogov - zavrženje obtožnega predloga - motivirani naklep kot zakonski znak kaznivega dejanja - namen stranki škodovati
Kaznivo dejanje protizakonito, pristransko in krivično sojenje se lahko stori le z motiviranim naklepom - sodnik ga stori z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Za storitev navedenega kaznivega dejanja ne zadostuje, da sodnik pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe krši zakon ali izkrivlja pravo, temveč je nujno, da to počne z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Kršitev določbe 2. člena ZSS, ki se obdolženki očita v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ne predstavlja zadostne podlage za konkretizacijo motiviranega naklepa (dolus coloratus) kot zakonskega znaka obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - določno opredeljena terjatev
Za utemeljenost predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti ne zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002760
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZDR člen 137. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - storilec kaznivega dejanja - vodenje poslov družbe - blanketna norma - nadomestilo plače - pokojninska osnova
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev za nastanek prepovedane posledice zadošča že neplačilo predpisanih prispevkov. Inkriminacija varuje že upravičenje, da bo delodajalec obveznost plačila prispevkov tudi dejansko izvedel.
Storilec kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je tisti, ki dejansko vodi posle družbe. Samo dejstvo, da obdolženi ni bil zadolžen za dejanska izplačila, zato na obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ne vpliva.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev predstavlja blanketno normo, zato se je potrebno pri razlagi pravnih pojmov opreti na določbe ZDR. Glede na sistemsko in namensko razlago določbe o nadomestilu plače po 137. členu ZDR, nadomestilo enako kot plača predstavlja plačilo za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato gre tudi v primeru zaporednega neplačila treh nadomestil plače po drugem odstavku 137. člena ZDR nedvomno za izpolnitev zakonskih znakov kvalificirane oblike kaznivega dejanja po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
darilna pogodba – pogoji za preklic darilne pogodbe – slabo finančno stanje obdarjenca
Vsa pravno relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče, izkazujejo, da niso podani pogoji za preklic darilne pogodbe, ker bi bilo ogroženo tožničino preživljanje. Preklic darilne pogodbe ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Slabo finančno stanje toženca pa nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - prenos terjatve - prenos v izterjavo - sklep o prenosu - pritožba dolžnikovega dolžnika
S prenosom dolžnikove terjatve v izterjavo dobi upnik ob zapadlosti pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo terjatve, vendar lahko dolžnikov dolžnik še vedno utemeljeno ugovarja plačilu (prvi in tretji odstavek 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik na voljo pot pravde.
ZD člen 132, 133, 135, 135/1, 135/2, 207, 207/3, 208.
dedna izjava – sprejem dediščine – izjava o sprejemu dediščine – konkludentno ravnanje – registracija vozila – posli redne uprave zapuščine – ohranjanje vrednosti zapuščine – nemožnost odpovedi dediščini
Registracija avtomobila na svoje ime je eno od ravnanj, ki pritičejo lastniku, zato ni mogoče zastopati stališča, da bi tak ukrep predstavljal zgolj ukrep za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD.
varstvo in vzgoja otrok – določitev preživnine – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kateri dedič je plačal stroške za popis in cenitev zapuščine. To dejstvo je relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odškodninska odgovornost – red in varnost na prireditvi – rediteljska služba
Določitev območja (prostora), kjer je bila prireditev, je stvar konkretnih okoliščin. Organizator prireditve je dolžan zagotavljati red in s tem varstvo udeležencev prireditve le na tem območju. To območje pa v konkretnem primeru lahko ni omejeno le na notranje prostore diskoteke, če so utemeljene navedbe tožnika, da se je prireditev izvajala tudi zunaj diskoteke, kjer so se pekle pice, s tem, da so obiskovalci odnašali pijačo iz lokala.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023932
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - neizpolnjevanje formalnih pogojev - nezaposlenost obsojenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in tehtno obrazložilo, da obsojeni ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev za nadomestitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“. Iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč izhaja, da obsojeni ni zaposlen, saj je obvezno zdravstveno zavarovan na način, da si sam plačuje zavarovanje.
Za določitev prodajne cene (peti odstavek 70. člena SPZ) je sodišče postavilo izvedenko.
Pravilen je pristop, da se pri izračunu vrednosti upoštevajo realizirane prodaje, ne pa ponudba, ki jo je prva nasprotna udeleženka pridobila po izdelavi izvedenskega mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086467
ZOR člen 178, 178/4.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – uporaba tujega prava – makedonsko pravo – škoda, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost
Zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženca in drugo toženko sodišče prve stopnje utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi slednja dva (kot naj bi to ugovarjala) izkazala, da je bil za nastanek predmetne prometne nesreče kriv izključno tretje toženec. Stališča glede vprašanja dovoljenosti uveljavljanja tega ugovora v času veljavnosti nekdanjega ZOR niso bila enoznačna. Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 983/1994 z dne 28. 6. 1995, ki je v zvezi z uporabo četrtega odstavka 178. člena ZOR, jasno poudarilo, da krivda le enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost „drugim“. Takšno naziranje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skladno z namenom, zaradi katerega je (objektivna) odgovornost imetnikov (premikajočih se) motornih vozil napram drugim (to je osebam, ki v času škodnega dogodka to niso) sploh vzpostavljena. Ta ni vzpostavljena zaradi njihove morebitne krivde, ampak (ne glede na njen obstoj) zaradi (povečane) škodne nevarnosti, ki jo takšno obratovanje (delovanje) napram drugim predstavlja.
SPZ člen 99, 99/1, 99/3, 219, 219/1. ZPP člen 154, 155, 348, 348/6.
vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - širitev služnosti - porazdelitev dokaznega bremena - trditveno breme - neposredno zaslišanje - zapisnik o zaslišanju - stroški pravdnega postopka - dokazno breme - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled listin
Ker tožencem ni uspelo dokazati, da izvršujejo stvarno služnost v okvirih, kot je ustanovljena, je treba tožbenemu zahtevku za prepoved vznemirjanja lastninske pravice ugoditi.
Trditveno breme namreč obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera, ki znotraj istega dejstvenega substrata predstavljajo zgolj konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih (po izvedenem dokaznem postopku) tudi sloni ocena ali odločilna dejstva obstajajo ali ne.
Izvajanje služnosti izven okvirjev ustanovljene služnosti predstavlja nedovoljeno širitev stvarne služnosti.
Sodišče ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled listin, saj so ti že zajeti v priznanih stroških za sestavo pritožbe.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja - dolžnik kot lastnik stanovanja - ureditvena začasna odredba - sklep o prodaji - izpraznitveni sklep - pravnomočnost sklepa o prodaji - izvršitev sklepa - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo sklepa - pravna sredstva v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje bi dolžniku lahko že s sklepom o prodaji naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, kot to določa drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP. Ker sta sklep o prodaji in tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postala pravnomočna, sta postopanji sodišča prve stopnje, ki je izdalo sklep, s katerim je tožniku naložilo, da mora izprazniti mansardno stanovanje, kot tudi upravitelja, ki je tožnika pozval, da to stori, nedvomno zakoniti. Tožnik s predlagano začasno odredbo, v dani dejanski in pravni situaciji, ne more preprečiti izvršitve sklepa z dne 12. 1. 2017. Pred pravnomočnostjo pa se le-ta, glede na določbo tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP, tudi sicer ne bo izvrševal, saj postane izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja šele, ko postane pravnomočen. V kolikor pa tožnik meni, da za izdajo sklepa niso bili izpolnjeni pogoji oziroma da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev sklepa, le-te lahko uveljavlja s pravnimi sredstvi, ki so zoper sklep oziroma njegovo izvršitev predvideni v stečajnem postopku.