stečajni postopek nad pravno osebo – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – oklic – rok za prijavo terjatve – zavrženje prepozne prijave
Za prijavo terjatev, ki so mu zoper dolžnika nastale do začetka stečajnega postopka, je imel enako kot ostali upniki s sedežem v Republiki Sloveniji rok treh mesecev, šteto od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka. Ker je upnik navedeni rok zamudil, je imelo sodišče podlago, da zavrže njegovo prijavo, v določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023557
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1. ZSS člen 2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - konkretiziranost pritožbenih razlogov - zavrženje obtožnega predloga - motivirani naklep kot zakonski znak kaznivega dejanja - namen stranki škodovati
Kaznivo dejanje protizakonito, pristransko in krivično sojenje se lahko stori le z motiviranim naklepom - sodnik ga stori z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Za storitev navedenega kaznivega dejanja ne zadostuje, da sodnik pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe krši zakon ali izkrivlja pravo, temveč je nujno, da to počne z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Kršitev določbe 2. člena ZSS, ki se obdolženki očita v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ne predstavlja zadostne podlage za konkretizacijo motiviranega naklepa (dolus coloratus) kot zakonskega znaka obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
Velja, da se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Takšno izvrševanje služnosti je bilo v okviru rabe skladno z naravo gospodujočega zemljišča, ki je bilo kmetijsko zemljišče – travnik (II Ips 461/2005).
darilna pogodba – pogoji za preklic darilne pogodbe – slabo finančno stanje obdarjenca
Vsa pravno relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče, izkazujejo, da niso podani pogoji za preklic darilne pogodbe, ker bi bilo ogroženo tožničino preživljanje. Preklic darilne pogodbe ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Slabo finančno stanje toženca pa nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080286
URS člen 26. OZ člen 131. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost lokalne skupnosti – protipravno ravnanje lokalne skupnosti – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveze med (morebitnim protipravnim) ravnanjem toženke v postopku odmere komunalnega prispevka in zatrjevano škodo je pretrgana zaradi ravnanja Upravne enote. Slednja je namreč postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekinila do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju odmere komunalnega prispevka, kljub temu da ta glede na določilo 9. odstavka 79. člena ZPNačrt ni pogoj za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – vrnitev v naravi – gozd – stroški upravljanja zavezanca – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Realni položaj denacionalizacijskega zavezanca s hipotetičnim položajem upravičenca glede določanja višine nadomestila pravzaprav nima dosti skupnega, le izhodišče (uporaba taiste nepremičnine) jima je skupno. Samodejna preslikava v smislu „enake dohodke in stroške, kot jih je imel zavezanec, bi imel tudi upravičenec“ je materialnopravno zgrešena. Res pa mora zavezanec opredeliti stroške, ki jih je imel z upravljanjem, kar omogoča sodišču, da preveri, ali bi taiste stroške (in v kakšni višini) imel tudi upravičenec, če bi upravljal s taisto nepremičnino v istem časovnem obdobju, in da ugotovi njegovo neto korist.
Položaj tožnikov v obravnavni zadevi tudi ni povsem hipotetičen in tudi ne povsem neodvisen od realnega položaja, v katerem je z nepremičninami gospodarila tožena stranka. Njen položaj je bil ustrezno (in realno) upoštevan tako, da so tožniki predpostavili (in sodišče jim je sledilo), da bi gospodarili v enakem obsegu, kot je gospodarila tožena stranka – tj. da bi posekali enako količino lesa v enakem obdobju. Povedano drugače: hipoteza o gospodarjenju tožnikov je znotraj realnega okvirja, v katerem je gospodarila tožena stranka. Metoda izračuna koristi tega gospodarjenja (tj. koristi od posekanega lesa) pa je odvisna od okoliščin na strani upravičencev in pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta, ki jo je izbralo sodišče prve stopnje, povsem primerna in ustrezna.
Tožnici je bila omogočena varna hoja po stopnicah, ki so bile ustrezne kvalitete in širine ter primerno osvetljene, še kaj več pa tožena stranka ni bila dolžna storiti, tako da so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela pri hoji navzdol po stopnicah.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - lažni Facebook profil
Glede na določbo sedmega odstavka 143. člena KZ-1 se pregon za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po četrtem odstavku 143. člena KZ-1 začne na predlog. Po prvem odstavku 52. člena ZKP je predlog potrebno podati v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080275
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/3.
direktna tožba – nezgoda pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Delodajalec odškodninsko ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, ampak odgovarja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za odškodninsko odgovornost predpisuje OZ.
Ob vložitvi tožbe glede vprašanja, ali je znižanje kupnine dopustno uveljavljati le z dajatvenim tožbenim zahtevkom, ni bilo enotnega stališča niti v teoriji niti v sodni praksi. Še več večinska praksa višjih sodišč je dopuščala neposredni dajatveni zahtevek, sodna praksa Vrhovnega sodišča pa še ni bila izoblikovana. Postopanje tožeče stranke, ki je tožbeni zahtevek prilagodila med postopkom spremenjeni sodni praksi, je bilo zato pravilno, zaradi česar ne pride v poštev prekluzija na podlagi 480. člena OZ.
motenje posesti - izvršba - določljivost naložene obveznosti - nedenarna obveznost - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova, izdanega v motenjski pravdi, je potrebno upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
predlog za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka - zavrnitev predloga - odpoved premoženjski pravici - opravljanje funkcije direktorja - storitve opravljene brezplačno - plačilo za delo direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja v družbi B. d. o. o. in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - določno opredeljena terjatev
Za utemeljenost predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti ne zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.
VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080261
OZ člen 626, 626/1, 635, 635/1, 635/2, 641, 642. ZVPot člen 37a, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
podjemna pogodba – obveznost izvršiti delo – obveznost prevzeti delo – določitev plačila in izplačilo – stvarne napake – grajanje napak – prekluzivni rok – dogovor o odpravi napak
Tožnica uveljavlja pravico do plačila za opravljeno storitev na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena pred začetkom gradnje terase, ne upošteva pa novega pogodbenega dogovora, ki je bil sklenjen po gradnji terase, ki je na novo določil pravice in obveznosti pravdnih strank, tudi glede roka plačila za opravljeno storitev. Zato tožbeni zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen, ob tem, da je bilo ugotovljeno, da tožnica tudi ni izpolnila obveznosti iz nove pogodbe in še ni odpravila napak na terasi, zato tudi (še) nima pravice zahtevati plačila za opravljeno storitev.
DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081780
ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 196, 285.
sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – ravnanje sodišča – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojen pravni posel – ničen pravni posel – sosporništvo – enotni sospornik
Sodišče tožeči stranki sicer ni dolžno oziroma zaradi nepristranskosti niti ne sme oblikovati tožbenega zahtevka, dolžno pa jo je, če gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, pozvati naj nesklepčnost odpravi. To vključuje tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, ki bo ustrezal tožbeni trditveni podlagi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM0023507
URS člen 22. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sklep o ustavitvi postopka - pomembnejši procesni sklep - pravica do izjave - nedopusten pomik pravice do izjave v pritožbeni postopek - pravica do poštenega sojenja - standard obrazloženosti sodne odločbe - nedopustno posplošeno sklicevanje na podatke v spisu
V skladu z ustavnosodno prakso je za zagotovitev pravice do izjave (22. člen Ustave) sodišče dolžno omogočiti stranki, da se izjavi o procesnem gradivu tudi pred sprejemom pomembnejšega procesnega sklepa. Ustavitev pomeni prenehanje procesnega razmerja med strankama izvršilnega postopka in s tem končno odločitev v postopku. Tako je bistveno, da se lahko o tem - za stranki bistvenem vprašanju, izjasnita, še preden sprejme sodišče svojo odločitev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086812
URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena – poseg v čast in dobro ime – poseg v zasebnost – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – trajanje in stopnja duševnih bolečin – pomanjkljiva trditvena podlaga – pravica do svobode izražanja – konflikt človekovih pravic – tehtanje interesov – kolizija ustavnih pravic – objava - medijska objava – tisk – razžalitev – namen zaničevanja – resničnost izjav – objektivno žaljive trditve – objava dejstev – objava mnenj – protipravnost objave – raznašanje resničnih dejstev – upravičen interes javnosti – služnostna pravica – izvrševanje služnostne pravice – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – nesklepčnost tožbe
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Resničnosti mnenj in vrednostnih sodb namreč že po naravi stvari ni mogoče dokazovati, vendar pa morajo imeti tudi mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike.
V dokaznem postopku ni bilo izkazano, da bi toženka novinarju afirmativno izjavila, da sta prav tožnika odgovorna za navedene očitke, temveč obstaja možnost, da je novinar izjave toženke umestil v drugačen kontekst oziroma ob pripravi članka izpustil izražen dvom, da sta dejanja storila tožnika. Sodišče prve stopnje torej ni bilo mnenja, da se očitek ne nanaša na tožnika, temveč da ni izkazano, da je novinar izjave tožencev korektno oziroma v celoti povzel. Posledično pa v tem delu tudi po presoji pritožbenega sodišča pasivna legitimacija tožencev ni podana.
Za prisojo denarne odškodnine ne zadošča, da so duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime zgolj zatrjevane, temveč morajo biti tudi dokazane. Tožnik ob zaslišanju ni potrdil navedb, da se je v očitkih prepoznal in zaradi tega psihično trpel, posledično pa ne more uspešno uveljavljati odškodnine na tej podlagi.
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica, ki pripada človeku kot posamezniku in mu v okviru pravice do osebnega dostojanstva zagotavlja priznanje njegove vrednosti. Njeno kršitev lahko uveljavlja zgolj posameznik, v čigar čast in dobro ime je bilo poseženo.
izmikanje preizkusu alkoholiziranosti - pravni standard - domneva vožnje pod vplivom alkohola - splošni zavarovalni pogoji
Toženčevo ravnanje po nastopu zavarovalnega primera, ko o prometni nesreči ni obvestil policije, čeprav je to možnost imel, je takšno, da je z njim mogoče zapolniti pravni standard izmikanja preiskavi v smislu zgoraj navedene določbe Splošnih pogojev. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe zadostno navedla, sklicujoč se na določbe Splošnih pogojev, da se zato, ker toženec ni poklical policije, šteje, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, zaradi česar velja domneva, da je vozil pod vplivom alkohola, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožeča stranka ni zatrjevala, da se je toženec izmikal preizkusu alkoholiziranosti in da je zgolj pavšalno navajala, da “se šteje, da se je preizkusu izmaknil”, ker “po nesreči ni poklical policije”.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dopustitev in opustitev - kršitev obveznosti - bodoča kršitev - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja
V predlogu za izvršbo je upnik očital večkratno kršitev obveznosti v času od 29. 4. 2016 do 7. 5. 2016, kar, če se trditve izkažejo za resnične, utemeljuje njegov interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve ponovnih kršitev obveznosti v prihodnje. Za tak primer pa je v 227. členu ZIZ predvidena dovolitev izvršbe ob smiselni uporabi prvega do tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona. Ker je predlagana izvršba zaradi opustitve obveznosti iz izvršilnega naslova (prepoved odklopa vode), določitev roka za izpolnitev že pojmovno ne pride v poštev, temveč se izvršba dovoli tako, da se dolžniku zagrozi (ne izreče) z denarno kaznijo, če bo ponovno kršil svojo dolžnost opustiti motilna dejanja nasproti upniku.
Določba 227. člena ZIZ preprečuje možnost, da bi dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga nekaj dopustiti ali opustiti, lahko nesankcionirano kršil obveznost pred ali po izdaji sklepa o izvršbi. Seveda to ne pomeni, da je lahko kaznovan za kršitev obveznosti, storjeno pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za grožnjo z denarnim kaznovanjem za primer morebitne kasnejše kršitve, ob ugotovitvi prejšnje, ki utemeljuje interes za dovolitev izvršbe. Ob stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za odločitev odločilno, ali je bil ventil za vodo zaprt v času izdaje sklepa o izvršbi, bi moral upnik ob vsakem posameznem zaprtju ventila za vodo vložiti nov izvršilni predlog, pa ob odprtem ventilu v času izdaje sklepa o izvršbi ne bi mogel uspeti, ali pa bi moral trpeti protipravno stanje in biti do izdaje sklepa o izvršbi brez vode. To pa ne pomeni zagotovitve pravice do sodnega varstva pri izvršitvi izvršilnega naslova.