ZSReg člen 19, 36, 36/1. ZGD-1 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 511. ZNP člen 37.
pravni interes družbenika za pritožbo - varstvo firme
Posplošene navedbe oziroma predvidevanja, da se z registracijo subjektov vpisov ustvarja zmeda na trgu, s čimer naj bi se povzročila neposredna škoda družbi E. in njemu kot manjšinjskemu družbeniku, ne izkazujejo njegovega pravnega interesa za izpodbijanje firme subjekta vpisa.
Registrsko sodišče ni načeloma izključilo pravnega interesa A. A. kot družbenika v družbi E. Zavzelo je le stališče, da družbenik ni konkretizirano izkazal, v čem naj bi bile z izpodbijanim sklepom prizadete njegove družbeniške pravice. Kot dodaten razlog za svojo odločitev pa je še pojasnilo, da bi lahko imela pravni interes za varstvo firme le družba, ki bi menila, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme. Slednje pomeni, da je družba tista, ki ima najprej upravičenje, da lahko drugi družbi prepreči vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od njene firme.
vznemirjanje lastninske pravice - posegi v zasebno zemljišče z namenom ureditve javne ceste - kategorizacija cest - protipravnost posega upravitelja cest
Glede na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS je kategorizacija cest brez predhodne pridobitve lastninske pravice protipravna in protiustavna, zato se tožena stranke ne more braniti z argumentom, da je kot upraviteljica javnih cest in poti dolžna skrbeti za prevoznost in vzdrževanje javnih cest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068496
OZ člen 198.
vmesna sodba – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba stanovanja – deljiva obveznost – solidarna obveznost – hišniško stanovanje – pravica do začasne uporabe stanovanja
Uporabnina je denarna terjatev, za katero praviloma velja, da je deljiva obveznost. Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086830
SZ-1 člen 29, 29/4. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-15. ZNP člen 37.
etažna lastnina – upravljanje večstanovanjske stavbe – posli rednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – soglasno odločanje – soglasje za izvedbo poslov upravljanja – najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada – nepravdni postopek – nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča – upravnik – pooblastilo za zastopanje – kršitev določb pravdnega postopka
14. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb med posle, ki zahtevajo soglasno odločanje vseh lastnikov stanovanj, uvršča tudi najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Kadar takšno soglasje ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku (četrti odstavek 29. člena SZ-1). Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno tehtalo obremenitev etažne lastnice in pomembnost najema posojila v breme rezervnega sklada za energetsko prenovo hiše ter pravilno odločilo, ko je nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - stroški ločitvenega upnika - obračun DDV v zvezi z nepremičnino - poračun preveč odbitega DDV
V obravnavanem primeru se je postopek osebnega stečaja začel nad dolžnikom s statusom samostojnega podjetnika.
Ker je bil ob nakupu nepremičnine odbit DDV, mora upraviteljica predlagati v zvezi z nepremičnino, ki predstavlja stečajno maso, obračun davka na dodano vrednost v skladu s petim odstavkom 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 290. člena ZFPPIPP.
Na vprašanje, ali naj v konkretnem primeru ločitveni upnik nosi tudi stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi s plačilom davčnih obveznosti na podlagi poračuna preveč odbitega DDV, ki je posledica prenosa nepremičnine v postopku osebnega stečaja v obdobju krajšem od 20 let od nakupa nepremičnine, pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor. Navedeni strošek je v smislu 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP davek, ki ga je treba plačati zaradi prodaje nepremičnine na podlagi obračuna DDV. Če se navedeni strošek nanaša izključno na nepremičnino, ki se prenese na ločitvenega upnika zaradi poplačila njegove zavarovane terjatve, se ta strošek ne plača iz splošne stečajne mase, pač pa ta strošek naloži sodišče v plačilo temu ločitvenemu upniku.
Tožnika bi sicer načeloma res morala vložiti izbrisno tožbo, saj se pojmovno izključuje, da mora nekdo nekaj storiti kot lastnik (izstaviti listino, sposobno za prenos lastništva), če se mu odreka, da je sploh kdaj postal lastnik, namreč, če je posel ničen. Vendar je treba dopustiti tudi takšen način uveljavljanja vračila danega, saj se zahteva tožnikov za izstavitev listine prekriva z zahtevkom za vrnitev danega po prvem odstavku 87. člena OZ.
ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic
20. 1. 2017 je bil zadnji dan, ko bi sodišče prve stopnje lahko pogojno obsodbo preklicalo. Drugi odstavek 62. člena KZ-1 namreč določa, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe. Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 1. 2014 je postala pravnomočna isti dan. Določena preizkusna doba dveh let je tako iztekla 20. 1. 2016, ko bi sodišče še lahko preklicalo pogojno obsodbo. Dodatni enoletni rok, ko bi sodišče lahko najpozneje preklicalo pogojno obsodbo, pa je bil 20. 1. 2017. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi (četrti odstavek 506. člena ZKP).
postopek osebnega stečaja - ugovor o prerekanju terjatev - dolžnik - pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev - nedopustnost pritožbe
Upnik ali dolžnik mora v primeru nameravanega prerekanja terjatve (drugemu) upniku odreagirati pravočasno že v prvotni fazi postopka preizkusa terjatev z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatev iz (dodatnega) osnovnega seznama preizkušenih terjatev in ne šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev. Upnik ali stečajni dolžnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, torej nima pravice do prerekanja terjatev upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.
Pritožnica ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dodatnemu seznamu preizkušenih terjatev (ki je bil po podatkih spisa objavljen na spletnih straneh AJPES 14. 7. 2016) iz 62. člena ZFPPIPP (da upnikove pravočasno prijavljene terjatve seznam ne vsebuje oziroma so podatki o njej nepravilni), niti ugovora o prerekanju terjatev drugih upnikov po 63. členu ZFPIPP, niti ni navedla, da je ugovor o prerekanju terjatev vložila sama, s katerimi bi izpodbijala pravilnost izdanega sklepa, zato je treba njeno pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev zgolj z njenim prerekanjem terjatev drugih upnikov kot nedovoljeno zavreči.
ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023933
EKČP člen 6, 6/3. URS člen 22, 29. KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 15, 18, 18/1, 105, 105/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pogojna obsodba - povzročitev premoženjske škode - neobrazložena pritožbena graja bistvenih kršitev določb postopka - kršitev obdolženčeve pravice do obrambe - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov - načelo učinkovitosti in ekonomičnosti - kršitev pravice do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist - dokazno breme glede razbremenilnih in obremenilnih dokazov
Dokazno breme glede obstoja razbremenilnih dokazov je na strani obdolženega oziroma njegove obrambe, glede obremenilnih dokazov pa na strani obtožbe. Obdolženi ni predlagal zaslišanja navedene priče, oškodovanka pa ni imela razloga, niti dolžnosti, da to stori ona. Zato so tovrstni očitki pritožbe odveč.
služnostna pravica hoje in vožnje – stranska intervencija – stranski intervenient – odsvojitev nepremičnine med pravdo – sprememba tožbe – modifikacija tožbenega zahtevka – pasivna legitimacija – vstop v pravdo – naknadno sosporništvo – irelevančna teorija
Ker v obravnavani zadevi tožena M. ni soglašala, da bi jo v pravdi nadomestila pridobiteljica nepremičnine V., pogoji za spremembo tožene stranke v skladu z 190. členom ZPP niso bili podani. Navedeno pa ne pomeni, da V. v pravdi ni mogla nastopati poleg prvotne toženke kot nova toženka. Tožnica je namreč tožbeni zahtevek razširila tudi na V., ki je z vstopom v pravdo soglašala. Pravilna pravna podlaga za njeno pasivno legitimacijo je tako 191. člen ZPP.
pravočasna dopolnitev predloga - predlog za taksno oprostitev
Zgolj to, da je bila prva tožena stranka na dan nastopa fikcije vročitve v bolnišnici, pri čemer prva toženka niti ne trdi, da je je bila v bolnišnici tudi ob poskusu vročitve 6. 2. 2017 (in to tudi ne izhaja iz odpustnega pisma, saj je v njem kot datum sprejema naveden 16. 2. 2017), še ne pomeni, da je sodišče napačno ugotovilo datum vročitve sklepa z dne 1. 2. 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dopolnitev predloga, ki jo je prva tožena stranka oddala priporočeno na pošto 9. 3. 2017, prepozna, saj je rok iztekel 8. 3. 2017.
dedna odpravljenost – vrednost darila – nujni delež – nujni dedič – darilo – zapuščinsko sodišče – odpoved dediščini – prekinitev zapuščinskega postopka
Dedna odpravljenost je sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost darila presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD). Tako je napačen tudi zaključek sodišča prve stopnje „da dejstvo, da je bil nekdo dedno odpravljen, še ne pomeni, da nima pravice do nujnega deleža.“ Pristojnost za razrešitev tega vprašanja je v domeni zapuščinskega sodišča in prekinitev postopka, razen v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev, ni potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086091
OZ člen 832.
pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odstop od pogodbe – odpovedni rok – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – skrajšanje odpovednega roka – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka, pravilen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002733
ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372/3. KZ člen 196, 196/1.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - veljavnost procesnih dejanj, ki jih opravi tuj organ - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Prav tako ne more biti uspešen zagovornik, ko trdi, da je prepoznava obdolženca po fotografiji bila opravljena nezakonito in v nasprotju z našim ZKP, s čimer prav tako nakazuje, da gre za nedovoljen dokaz, s čimer meri na kršitev iz člena 371/I-8 ZKP. Posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuji organ, so namreč veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče pri nas po prevzemu pregona, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP. Zato okoliščina, da je bila prepoznava po fotografiji s strani priče D. T. opravljena v Republiki Avstriji, te prepoznave ne dela nezakonite, kot to zmotno meni zagovornik. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba ne temelji na prepoznavi, ampak na izpovedbi priče D. T., ki se je zaslišan v obravnavani kazenski zadevi med drugim v celoti skliceval na oba zapisnika o njegovem zaslišanju pri Deželnem kriminalističnem uradu Gradec z dne 27. 5. 2009 in z dne 10. 6. 2010, ko je tudi pojasnil kako je obdolženca prepoznal na fotografiji št. 5. Sicer pa je prepoznava po fotografiji po svoji naravi zgolj obvestilo in tako dokaz v spoznavnem, ne pa tudi v procesnoformalnem smislu, ki ne predstavlja nedovoljenega dokaza po členu 371/I-8 ZKP. Sodišče sicer na takšno obvestilo ne more opreti sklepov o dejanskih ugotovitvah, kar ni storilo niti v obravnavani zadevi, saj je razloge napadene sodbe oprlo na izpovedbo priče D. T., s katero je obdolženega obremenil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VOLITVE
VSK00001089
ZLV člen 3.
lokalne volitve - povračilo stroškov potrebnih za izvedbo volitev - stroški dela - materialni stroški - upravičenost do povračila stroškov
Določbo 3. člena ZLV, ki o vrsti stroškov ne pove ničesar, je prvostopenjsko sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno tolmačilo tako, da se je postavilo na stališče, da lahko organ, ki je sodeloval pri lokalnih volitvah, zahteva povračilo tistih izdatkov, ki so nastali izključno zaradi izvedbe lokalnih volitev, kar velja ne samo za materialne stroške, ampak tudi za stroške dela.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005103
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne odkazuje na smiselno uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično 202.d do 202.f člen ZP-1, ki urejajo možnost, pogoje in postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in čeprav iz pojasnil predlagatelja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) izhaja, da naj za imetnike tujih vozniških dovoljenj odložitev izvršitve ne bi prišla v poštev, je ob ustavnoskladni razlagi zakona, ki jo je sodišče dolžno uporabiti ne glede na stopnjo v pravosodni hierarhiji, aktivno in kreativno, po lastni "ustavni vesti", ne da bi bila absolutno vezana na kakšno od metod razlage, še manj pa na poglede pripravljavcev strokovnih gradiv k predlogom zakonov, osmi odstavek 22. člena ZP-1 mogoče in potrebno razlagati tako, da je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dopustno in potrebno uporabljati tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki se jim izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - pravni interes za ugovor - nasprotna izvršba
Umik izvršilnega predloga pomeni konec izvršbe (ne pa tudi nujno konec izvršilnega postopka), ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku. V primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi izvršbe ne pomeni konec izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec faze oprave izvršbe. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
stvarna pristojnost – upravna zadeva – premoženjski spor
Glede na to, da obveznost toženca temelji na pogodbeni podlagi (in sicer Pogodbi z dne 24. 2. 2011), ne drži stališče sodišča prve stopnje, da navedena zadeva predstavlja upravno zadevo, saj določilo 146h. člena ZVO-1, ki po 10. 5. 2016 ureja zakonsko pristojnost tožnice izdati odločbo o odvzemu dodeljenih sredstev, v času dodelitve nepovratne finančne spodbude tožencu februarja 2011, ni veljalo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005104
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Ob upoštevanju pravil o ustavnoskladni razlagi predpisov, je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub temu, da osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, potrebno razlagati tako, da se te določbe smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec tj. Državni zbor RS v odgovoru na zahtevo za oceno ustavnosti (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS, ki je le predlagatelj), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je namen zakonodajalca bil urediti možnost odložitve izvršitve enako za imetnike slovenskih in imetnike tujih vozniških dovoljenj.