ZKP člen 10, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/2, 437.
zavrženje obtožnega predloga - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - eno dejanje v procesnem smislu - identiteta kaznivih dejanj - dejstva, ki opredeljujejo posamezno kaznivo dejanje
Dejstva, ki opredeljujejo kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, in je opisano v izreku napadenega sklepa, torej niso enaka dejstvom, ki opredeljujejo kaznivo dejanje overovitev lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 iz že citirane pravnomočne sodbe, čeprav gre za krajevno in časovno delno povezani ravnanji obdolženke. Zato načelo prepovedi večkratnega sojenja ne bo kršeno, če bo sodišče prve stopnje obtožbo, ki jo je zavrglo z napadenim sklepom, dopustilo, kot to predlaga pritožba in nadaljevalo postopek zoper obdolženko.
ZZK-1 člen 86, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124.. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/1-1.. ZIZ člen 194.
zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - pridobitev ločitvene pravice
Konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Ker je s sklepom na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - stroški ločitvenega upnika - obračun DDV v zvezi z nepremičnino - poračun preveč odbitega DDV
V obravnavanem primeru se je postopek osebnega stečaja začel nad dolžnikom s statusom samostojnega podjetnika.
Ker je bil ob nakupu nepremičnine odbit DDV, mora upraviteljica predlagati v zvezi z nepremičnino, ki predstavlja stečajno maso, obračun davka na dodano vrednost v skladu s petim odstavkom 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 290. člena ZFPPIPP.
Na vprašanje, ali naj v konkretnem primeru ločitveni upnik nosi tudi stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi s plačilom davčnih obveznosti na podlagi poračuna preveč odbitega DDV, ki je posledica prenosa nepremičnine v postopku osebnega stečaja v obdobju krajšem od 20 let od nakupa nepremičnine, pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor. Navedeni strošek je v smislu 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP davek, ki ga je treba plačati zaradi prodaje nepremičnine na podlagi obračuna DDV. Če se navedeni strošek nanaša izključno na nepremičnino, ki se prenese na ločitvenega upnika zaradi poplačila njegove zavarovane terjatve, se ta strošek ne plača iz splošne stečajne mase, pač pa ta strošek naloži sodišče v plačilo temu ločitvenemu upniku.
pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pooblaščenec obsojenca - pravica do pritožbe
Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Vendar pa zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje (restitutio in integrum). Ker gre za izjemo od pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, jo je treba razlagati ozko. Vrnitev v prejšnje stanje je določena izključno v korist obdolženca, in samo če so opravičljivi razlogi za zamudo nastali pri obdolžencu. Tega instituta ne morejo koristiti zagovornik, državni tožilec in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP, če so sami zamudili rok za pritožbo, čeprav se smejo pritožiti v korist obdolženca.
narok – razpis naroka za glavno obravnavo – vabilo na narok – predlog za preložitev naroka – pasivnost toženca – neupravičen izostanek z naroka – zakoniti zastopnik – kvalificiran pooblaščenec – rok za seznanitev z zadevo
Toženec je bil o datumu naroka seznanjen slaba dva meseca prej, kar glede na določbo 280. člena ZPP predstavlja več kot primeren rok za seznanitev z zadevo. V tem času bi si lahko priskrbel kvalificiranega pooblaščenca ter nato na naroku predstavil svoje videnje zadeve. Zaradi svoje pasivnosti in neupravičenega izostanka z naroka pa se ne more sklicevati, da ga je prvo sodišče onemogočilo pri predlaganju dejstev in dokazov.
zbirka listin - javnost zbirke listin - elektronska zemljiška knjiga - prepis listine - vpis v zemljiško knjigo
V tej zadevi se je vpis zahteval na podlagi listin, ki so v zemljiški knjigi že vložene v zbirko listin. To, da listin ni bilo v elektronsko vodenem spisu, ne podstavlja nobene pomankljivosti, ki bi upoštevno vplivala na pravice nasprotnega udeleženca v postopku. Vpogled v procesna dejanja stranki omogoča aplikacija elektronske zemliške knjige. ZZK-1 ima glede javnosti zbirke listin in načina zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin posebna pravila v 196. in 197. členu ZZK-1.
Ker tožnica zoper toženki ni uveljavljala solidarnega plačila, ampak je zoper vsako od njiju postavila (ločen) poseben zahtevek, prvo toženka upravičeno navaja, da jima je sodišče prve stopnje neutemeljeno v solidarno plačilo naložilo tožničine pravdne stroške.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - preštevilčenje parcel - delitev solastnine - istovetnost nepremičnine
Res je, da zahteva po ujemanju identifikacijskih znakov iz 31. člena ZZK-1 ni absolutna. Ne gre tako daleč, da bi bil onemogočen vpis v primeru, če se po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila katastrski podatki, ki jih sodišče poočiti po uradni dolžnosti, spremenijo. Sodišče mora v takem primeru preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, to je, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila oziroma označila z novim identifikatorjem. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Po eni strani za to, ker zaradi delitve solastnine in preoblikovanja le te v etažno s sporazumom solastnikov ne gre le za preštevilčenje oziroma spremembo katastrskih podatkov, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zaradi navedenega preoblikovanja v konkretni zadevi, z vidika preizkusa v zemljiškoknjižnem postopku, že po sami naravi stvari ni moč govoriti o istovetnosti nepremičnine.
Po drugi strani pa zato, ker v konkretni zadevi ne gre za spremembo, do katere bi prišlo po izdaji listine, ki je podlaga za vpis, oziroma za spremembo, na katero se predlagatelj ne bi mogel odzvati v pravdnem postopku, iz katerega listina izvira, z ustrezno spremembo tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068496
OZ člen 198.
vmesna sodba – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba stanovanja – deljiva obveznost – solidarna obveznost – hišniško stanovanje – pravica do začasne uporabe stanovanja
Uporabnina je denarna terjatev, za katero praviloma velja, da je deljiva obveznost. Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082771
OZ člen 766. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 337. ZOdvT člen 17, 17/2.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – dogovor o višjem plačilu za opravljeno delo – dokazno breme – prekluzija
Sodišče v pravdnem postopku sodi skladno z razpravnim načelom v okviru dejstev, ki jih navedejo stranke v svoji trditveni podlagi in na podlagi predloženih (in izvedenih) dokazov. Dolžnost strank torej je, da navajajo dejstva in predlagajo dokaze, kar morajo storiti pravočasno.
Sodišče je glede vprašanja upravičenosti plačila za tožnikovo delo utemeljeno izhajalo iz takrat veljavnega ZOdv. Ta je odvetniku omogočal višje plačilo za opravljeno delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se je o tem pisno dogovoril s stranko.
nepravdni postopek - vrednost spornega mejnega prostora - ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora - podatki iz uradnih evidenc - neplačilo predujma za izvedenca - posledice neplačila predujma
Načeloma zadošča, da se sodišče na hiter in primeren način prepriča glede vrednosti spornega mejnega prostora, tudi upoštevaje podatke GURS.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086830
SZ-1 člen 29, 29/4. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-15. ZNP člen 37.
etažna lastnina – upravljanje večstanovanjske stavbe – posli rednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – soglasno odločanje – soglasje za izvedbo poslov upravljanja – najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada – nepravdni postopek – nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča – upravnik – pooblastilo za zastopanje – kršitev določb pravdnega postopka
14. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb med posle, ki zahtevajo soglasno odločanje vseh lastnikov stanovanj, uvršča tudi najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Kadar takšno soglasje ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku (četrti odstavek 29. člena SZ-1). Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno tehtalo obremenitev etažne lastnice in pomembnost najema posojila v breme rezervnega sklada za energetsko prenovo hiše ter pravilno odločilo, ko je nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke.
Tožnika bi sicer načeloma res morala vložiti izbrisno tožbo, saj se pojmovno izključuje, da mora nekdo nekaj storiti kot lastnik (izstaviti listino, sposobno za prenos lastništva), če se mu odreka, da je sploh kdaj postal lastnik, namreč, če je posel ničen. Vendar je treba dopustiti tudi takšen način uveljavljanja vračila danega, saj se zahteva tožnikov za izstavitev listine prekriva z zahtevkom za vrnitev danega po prvem odstavku 87. člena OZ.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - sklep o končni razdelitvi - privolitev upnika za prevzem premoženja - dve terjatvi - prosta izbira upnikov - premoženje kot celota - prenos nedeljive celote - poziv upravitelja k privolitvi - obrazec za podajo soglasja
V primeru, da bi se premoženje ponujalo v prevzem kot celota, bi moralo biti to v pozivu izrecno navedeno oziroma bi moralo to iz njegove vsebine nedvoumno izhajati. Takšne presoje ne more omajati niti vsebina obrazca za podajo soglasja za prevzem premoženja, na katerem terjatvi nista bili ločeno navedeni, saj gre za tipiziran obrazec, ki ni odločilen za ugotovitev obsega premoženja, ki se ponuja v prevzem. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč bistvena vsebina poziva upnikom, ki pa takšnega zapisa, da bi šlo za prenos nedeljive celote, ne vsebuje.
sklep o prodaji - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe
Ob presoji predloga upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se ne presojajo okoliščine, ki jih želi uveljaviti pritožnik. Način prodaje in prodajna cena – v primeru javne dražbe gre za izklicno ceno – se presojata ob izdaji sklepa o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP. Če upnik načinu prodaje in izklicni ceni ni ugovarjal v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne more več uveljavljati.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Položaj, ki ga ureja osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP, vključuje le najbolj ogrožene skupine. Dolžnika, ki je od 2016 dalje v zaporu, ni mogoče umestiti v skupino najbolj ogroženih.
stvarna pristojnost – upravna zadeva – premoženjski spor
Glede na to, da obveznost toženca temelji na pogodbeni podlagi (in sicer Pogodbi z dne 24. 2. 2011), ne drži stališče sodišča prve stopnje, da navedena zadeva predstavlja upravno zadevo, saj določilo 146h. člena ZVO-1, ki po 10. 5. 2016 ureja zakonsko pristojnost tožnice izdati odločbo o odvzemu dodeljenih sredstev, v času dodelitve nepovratne finančne spodbude tožencu februarja 2011, ni veljalo.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Glede na to, da ima žena toženca v lasti tudi premoženje večje vrednosti (med drugim kmetijska zemljišča v vrednosti 100.000,00 EUR), tudi po presoji pritožbenega sodišča s plačilom posameznega obroka takse (to je zneska 154,00 EUR) preživljanje toženca in njegove žene nikakor ne bo ogroženo.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
nagrada upravitelja - znesek kupnine - osnova za izračun nagrade - višina nagrade upravitelja - stroški - končni načrt razdelitve
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo nagrado upraviteljice obračunati od zneska kupnine, zmanjšanega za vse stroške, vključno z nagrado. Ker se višina nagrade šele izračunava, je kot osnovo za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšane za vse preostale stroške, razen nagrade.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VOLITVE
VSK00001089
ZLV člen 3.
lokalne volitve - povračilo stroškov potrebnih za izvedbo volitev - stroški dela - materialni stroški - upravičenost do povračila stroškov
Določbo 3. člena ZLV, ki o vrsti stroškov ne pove ničesar, je prvostopenjsko sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno tolmačilo tako, da se je postavilo na stališče, da lahko organ, ki je sodeloval pri lokalnih volitvah, zahteva povračilo tistih izdatkov, ki so nastali izključno zaradi izvedbe lokalnih volitev, kar velja ne samo za materialne stroške, ampak tudi za stroške dela.