oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke –polnoletni študent - uresničevanje pravice do sodnega varstva
Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev stranke, ki je polnoletni študent, mora sodišče upoštevati njegovo premoženjsko stanje in ne stanje njegovih staršev.
Sklep o vpisu mora biti obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Če se predlogu za vpis ugodi, posebna obrazložitev ni potrebna.
načelo javnosti zemljiške knjige - javna objava podatkov - identifikacijski znak zemljiške parcele – zaznamba vpisa
Vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni. Zato se mora pritožnik sam pred vložitvijo predloga za zaznambo spora prepričati o tem, s katerim identifikacijskim znakom so v zemljiški knjigi opisane nepremičnine, na katere meri s tožbo.
ZP-1 člen 46, 46/2, 67, 67/1, 67/2, 129a, 129a/5, 129a/10. ZKP člen 365, 365/2.
izdaja sodbe v skrajšanem postopku – ugovor – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – sklep o popravku – pomote – neujemanje pisno izdelane sodbe in njenega izvirnika
Pomoto v rojstnem datumu lahko sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 46. člena ZP-1 popravi s sklepom vsak čas ali po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb zagovornice, da po določbah 67. člena ZP-1 v zvezi z določbo 2. odstavka 365. člena ZKP teče rok za pritožbo zoper sodbo od dneva vročitve sklepa o popravku sodbe; v obravnavanem primeru je sodišče v postopku izdalo sodbo o prekršku, zaradi česar ne gre za neujemanje med pisno izdelano sodbo in njenim izvirnikom glede podatkov iz 1. do 5. in 7. točke 1. odstavka 359. člena ZKP, zaradi česar bi rok za pritožbo zoper sodbo tekel od dneva vročitve sklepa o popravku, zoper katerega pa ni posebne pritožbe.
SPZ člen 13, 226. ZZK-1 člen 1, 1/1, 14, 14/3, 23, 25.
služnost – stvarna služnost – neprava stvarna služnost – vsebina vpisa v zemljiško knjigo - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – imetniki pravic – vpis imetnika pravice
Služnostna pravica zaradi izgradnje, obratovanja in vzdrževanja sekundarnega kabelskega omrežja in pripadajoče infrastrukture v korist predlagatelja je po svoji vsebini stvarna, ustanovljena pa je v korist določene osebe. Gre torej za nepravo stvarno služnost (226. člen SPZ).
Stvarnopravne pravice se v zemljiško knjigo ne morejo vknjižiti v korist neke nedoločene osebe (npr. „pravnih naslednikov“, „tretjih oseb“), temveč le v korist točno določenega imetnika pravice in to s podatki, ki jih določa zakon (23. člen ZZK-1).
ZJC člen 5, 5/1, 6, 8, 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja člen 5, 7, 7/2, 12, 14, 15, 23, 26. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 2, 9.
padec motorista zaradi kamenja na cesti – redno vzdrževanje cest – profesionalna skrbnost vzdrževalca ceste
Dolžnost omogočanja varnega odvijanja prometa ni absolutna ter je ni mogoče razlagati tako, da so vzdrževalci cest dolžni odstraniti vse možne ovire, ki bi utegnile ogroziti varnost prometa, ampak je to njihovo obveznost treba presojati upoštevaje tudi pomen ceste za povezovanje prometa v prostoru (ceste se prav zaradi funkcije, ki jo imajo za prometno povezovanje v določenem prostoru razvrščajo v različne kategorije – 2. člen Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, predmetna cesta pa je bila kategorizirana kot regionalna cesta III. reda – 9. člen Uredbe), prav tako pa tudi upoštevaje gospodarnost vzdrževanja ceste.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSM0020929
ZOR člen 18, 18/2, 170, 206, 239, 257.
zloraba bančne kartice – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – soprispevek imetnika plačilne kartice k nastanku škode – komulativna vzročnost – profesionalna skrbnost delavcev na prodajnem mestu – skrbnost dobrega strokovnjaka - plačilno-kreditna kartica kot izkazni papir
Za presojo pravilnosti ravnanja delavcev toženih strank na prodajnih mestih v materialnopravnem oziru je treba najprej odgovoriti na vprašanje, kaj sploh plačilno kreditna kartica kot plačilno sredstvo je. Čeprav se uporaba teh kartic izrazito povečuje in prihaja lahko tudi do zlorab, pa v bistvu v pravnem redu sam institut plačilno kreditne kartice ni izrecno in določno urejen. V zvezi z uporabo teh kartic gre sicer za trostransko razmerje, na eni strani med izdajateljem in imetnikom kartice, nato med imetnikom kartice in prodajnim mestom ter običajno še med prodajnim mestom in izdajateljem kartice. Splošni pogoji poslovanja, na katere se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, se nanašajo na razmerje med izdajateljem kartice in imetnikom te ter razumljivo slednjega tudi zavezujejo k posebni skrbnosti pri varovanju in uporabi te kartice, saj že njena izdaja sloni med drugim tudi na določenem zaupanju, ki ga ima izdajatelj kartice do imetnika te, običajno kot do svojega komitenta (izdajatelji kartic so običajno banke, lahko pa tudi določene trgovske družbe oziroma drugi). Posebne pogodbe pa običajno sklepajo tudi izdajatelji kartic s prodajnimi mesti, v danem primeru to na primer izkazuje listina pod B5 listinskih prilog in to v razmerju med petotožencem ter Banko C.. Iz te listine je na primer razvidno, da se prodajno mesto zavezuje, da bo ob prejemu kartice preverilo veljavnost te, prisotnost kartice na stop listi in istovetnost podpisov na kartici in potrdilu o nakupu. Da je obstojala dolžnost delavcev toženih strank, da preverijo istovetnost podpisov v navedeni smeri, je sodišče prve stopnje zaključilo tudi v danem primeru, kot to izhaja iz obrazložitve sodbe. Vendar je nekako sklepalo, da ta primerjava podpisov lahko pomeni le površinsko primerjavo, ki pa ni zanesljiva. To je lahko sicer res v določenih primerih, vendar na splošno velja, da podpisa ob hitrem postopku, kot je običajno na prodajnem mestu, le ni mogoče tako zanesljivo in pristno ponarediti, da bi izgledal kot podpis imetnika kartice na njej. Sicer pa daje vprašanje, čemu je potrebna primerjava podpisov in ugotavljanje identičnosti teh v navedeni smeri, lahko le odgovor, da gre za obliko preverjanja istovetnosti imetnika kartice in tistega, ki jo na prodajnem mestu želi uporabiti, saj drugače ta dolžnost ne bi imela svojega smisla. Takšna razlaga pa je tudi v skladu s pravno naravo tega plačilnega instrumenta, kot jo v obstoječih komentarjih vidijo pravni teoretiki. Plačilno kreditno kartico definirajo kot izkazni papir in to kvalificiran izkazni papir, kar vse se približuje pojmu imenskega vrednostnega papirja. Izkazni papir ima po svoji naravi legitimacijsko oziroma prezentacijsko vlogo, kar pomeni v skladu s členom 239 ZOR (ta se tudi za izkazne papirje uporablja v skladu s členom 257 ZOR), da gre pravica iz tega papirja na ime tistemu, na katerega se tak papir glasi oziroma tistemu, na katerega je bil pravilno prenesen (moralo bi iti za upoštevno obliko cesije). Že navedene določbe nalagajo delavcem na prodajnih mestih, da v bistvu preverijo, ali želi kartico uporabiti oseba, ki je obenem njen imetnik ali kdo drug. To pomeni, da bi morali skrbno preverjati skladnost podpisov oziroma v primeru dvomov in pomislekov glede istovetnosti prinosnika kartice z imetnikom te opraviti še morebitna druga dejanja v smeri ugotovitve navedene istovetnosti (morebiti tudi z zahtevo po predložitvi osebnega dokumenta). K temu je gotovo tudi v danem primeru delavce toženih strank zavezovala profesionalna skrbnost, ki jih bremeni pri opravljanju dejavnosti (drugi odstavek člena 18 ZOR).
razmerja med starši in otroci – preživnina – preživninski zavezanec – izterjava preživninske obveznosti – neupravičena pridobitev – verzija – povračilo preživninskih izdatkov
Če preživninski zavezanec obveznosti, ki mu jo nalaga razvezna sodba, ne izpolnjuje prostovoljno, je treba zapadle in neplačane obroke preživnine izterjati v izvršilnem postopku. Verzijski zahtevek drugega roditelja je v tem primeru izključen.
sosedsko pravo – ureditev meje – ureditev meje v pravdi – mejni spor – lastninski spor
Spornost meje predstavlja predvsem situacija, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte. Velikost in vrednost spornega mejnega prostora ne predstavlja kriterija za razločevanje mejnega spora od lastninskega spora.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1-c.
zastaranje terjatev po CMR konvenciji - triletni zastaralni rok po CMR konvenciji - enoletni zastaralni rok po CMR konvenciji - namerna kršitev ali malomarnost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu
Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi smiselno podala ugovor zastaranja, v pripravljalni vlogi z dne 29. 8. 2009 pa je konkretizirano navedla, da bi v skladu z določbo 32. člena CMR konvencije tožeča stranka tožbo vložila pravočasno le, če bi jo vložila v roku 15-ih mesecev od sklenitve prevozne pogodbe. Tožeča stranka je v odgovor na te navedbe tožene stranke navedla zgolj, da je bil postopek sprožen pravočasno, v skladu z veljavno zakonodajo. Takšen ugovor pa je po presoji pritožbenega sodišča povsem nekonkretiziran. Daljši, triletni zastaralni rok, ki pomeni lex specialis v razmerju do splošnega enoletnega zastaralnega roka po 32. členu CMR konvencije, je v konkretnem primeru v interesu tožeče stranke, zato bi morala tožeča stranka zatrjevati, da je šlo za namerno kršitev ali za malomarnost tožene stranke, ki je po zakonu pristojnega sodišča izenačena z namerno kršitvijo. Ker tožeča stranka tega ni zatrjevala, sodišče prve stopnje teh pomanjkljivih trditev tožeče stranke ne bi smelo nadomestiti s smiselno interpretacijo trditev tožene stranke, iz katerih naj bi izhajalo, da je ta iz različnih razlogov plačilo zavestno in namerno odklanjala. Sodišče prve stopnje je pri uporabi triletnega zastaralnega roka zmotno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, s tem pa je tudi napačno uporabilo materialno pravo.
vloge – revizija – plačilo sodne takse – procesna predpostavka za dopustnost revizije – fikcija umika – prehodne in končne določbe ZPP-D – uporaba določb ZPP-D
Pritožnica pravilno opozarja, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 105a. člena ZPP. V skladu s prehodno določbo 2. odstavka 130. člena ZPP-D se v primeru, ko je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. V konkretnem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje izdana dne 10.7.2008, torej še pred uveljavitvijo navedenega zakona, ki je začel veljati dne 1.10.2008. Dejstvo, da je bila prvostopna sodba delno razveljavljena na pritožbeni stopnji po uveljavitvi ZPP-D, ne narekuje uporabo 3. odstavka 130. člena ZPP-D, ki napotuje na uporabo novega zakona. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno uporabilo novo določbo 105.a člena ZPP, ki za neplačilo takse za revizijo uzakonja procesno sankcijo – neizpodbojno domnevo umika revizije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nasilje na delovnem mestu - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožnikovo fizično nasilje in grožnje res opredelila kot kršitev 6.a člena ZDR. Vendar takšna opredelitev ne spremeni dejstva, da je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razlogov po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je fizično nasilje in grožnje, kot jih je nad sodelavko izvajal tožnik, vsekakor hujša kršitev pogodbenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da takšno tožnikovo ravnaje predstavlja tako hudo okoliščino, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno.
Zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru pred njegovo pravnomočnostjo narekuje ZIZ v 3. odstavku 165. člena, ki določa, da izvršilno sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. Istočasna vročitev sklepa družbi z vpisom zaznambe v sodni register torej izključuje zaznambo sklepa šele po njegovi pravnomočnosti.
Če sodišče kljub substanciranemu predlogu za zaslišanje stranke te o relevantnih dejstvih ne zasliši, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa ta kršitev ni upoštevna po uradni dolžnosti, zato jo mora stranka skladno z 286b členom ZPP uveljavljati takoj, ko je to mogoče, sicer je pritožbeno sodišče ne upošteva.
OZ člen 347, 347/1. SPZ člen 100, 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/2.
prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – etažna lastnina – razmerja med etažnimi lastniki – upravnik – obvezen rezervni sklad
Terjatev za plačilo sredstev rezervnega sklada zastara v roku, ki je predviden za zastaranje občasnih terjatev, to je v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – ničnost
Kljub temu da določa nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule nižje od tretjine povprečne mesečne plače delavca, konkurenčna klavzula ni nična, saj ni v nasprotju z v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljavnim ZDR/90, ker vsebuje časovno razumno omejitev zaposlitve pri konkurenčnem podjetju in ker ureja pravico tožnice do odškodnine oziroma nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, tako da ustreza načelom pravne in socialne države.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Tožena stranka je kot imetnik stavbe objektivno odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ko mu je na roko s fasade stavbe padla plošča, in to ne glede na dejstvo, da se je tožnik v trenutku nesreče nahajal ob avtu, ki je bil parkiran na nedovoljenem mestu. Takšno ravnanje bi namreč tožena stranka morala pričakovati, saj so tudi drugi kurirji parkirali na istem mestu, nesreči pa bi se lahko izognila ali da bi bolje pritrdila plošče na fasado ali da bi preprečila parkiranje ob stavbi – na primer s postavitvijo zabojev ali palic. Le v tem primeru bi ravnala dovolj skrbno. Parkiranje na mestu, ki za to ni predvideno, namreč nikakor ni primerljivo z dolžnostjo imetnika stavbe, da zavaruje mimoidoče pred padajočimi predmeti.
plača – nadomestilo plače – čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – dejansko opravljeno delo
Ker je tožnici v spornem obdobju nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pripadalo (in se izplačevalo) na podlagi določb ZPIZ, ni upravičena do razlike med nadomestilom plače po odločbi ZPIZ, ki ga je prejemala, in 100-odstotnim nadomestilom plače po 7. odst. 137. čl. ZDR. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, saj zaradi tega ni izgubila pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za dejansko opravljeno delo ji je tožena stranka tudi izplačala plačo, kot bi ji šla po pogodbi o zaposlitvi.