ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07743
ZPPSL člen 60, 60/2, 64, 64/3, 160, 160/2.ZOR člen 173.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija odškodninskih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - potrjena prisilna poravnava - stroški stečajnega postopka - privilegirane terjatve delavcev - odškodnina za poškodbo pri delu - obseg izplačila odškodnine
Določbo 2. točke drugega odstavka 160. člena ZPPSL "odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni", je mogoče razumeti le tako, da gre za dolžnikove delavce in ne za kateregakoli delavca, ki je pri dolžniku utrpel poškodbo pri delu. Zato med privilegirane terjatve ne sodijo odškodnine delavcev drugih delodajalcev, ki ali delajo pri dolžniku ali na primer le službeno pridejo k dolžniku.
Ne gre za dejanje upravnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, če gre za pooblastilno razmerje med tožnikom in tožnico.
ZUN (1982) člen 50, 73, 75. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/3, 77, 77/2-3.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odkup zemljišča z začeto gradnjo - lokacijsko dovoljenje, ki se glasi na prejšnjega lastnika - pravna podlaga za ukrep
Ker so tožniki od prejšnjih lastnikov odkupili zemljišče z začeto gradnjo, za katero sta bili prejšnjim lastnikom izdani lokacijsko in gradbeno dovoljenje, tožniki niso gradili brez lokacijskega dovoljenja, čeprav se ni glasilo na njihovo ime in niso gradili v skladu z lokacijskim dovoljenjem, zato inšpektor ni imel podlage za ukrepanje po 73. členu ZUN, temveč bo lahko ukrepal po 75. členu ZUN.
ZZav člen 7, 17, 17/2, 58-4, 70, 71, 72. ZUP (1986) člen 209, 209/3.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 16, 74.
odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniških poslov - začasen ali trajen odvzem - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Ker Zakon o zavarovalnicah v 2. odstavku 17. člena določa kot sankcijo začasen ali trajen odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniških poslov, ne določa pa, kdaj se izreče začasen in kdaj trajen odvzem, je to prepuščeno prosti presoji Urada za zavarovalni nadzor. Kadar pa organ odloča po prosti presoji, mora biti njegova odločba glede tega še posebej natančno obrazložena.
URS člen 25. ZUP (1986) člen 11, 11/2, 139. ZUS člen 73.
lokacijsko dovoljenje - lastnost stranke v postopku
Tožena stranka položaja strank tožečim strankam v upravnem postopku sicer ni izrecno priznala, pač pa posredno, ne da bi izdala konkretni sklep v zvezi s tem (139. člen ZUP/86). To izhaja iz obrazložitve s tožbo izpodbijane odločbe, pa tudi je to odločbo vročila nekaterim izmed 189 oseb, ki jih je v upravnem postopku zastopal odvetnik, kot tudi temu odvetniku.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve.
Revizija, v kateri ni navedena vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopolna. Po 377. člena ZPP revizijsko sodišče nepopolne revizije zavrže s sklepom, če tega ni storil v mejah svojih pravic (374. člen ZPP) že sodnik prve stopnje.
trajno presežni delavci -sistemizacija delovnih mest - program razreševanja presežnih delavcev - retroaktivnost splošnega akta
Izpodbijana sodba ima prav, da tudi morebitna retroaktivna veljavnost akta o organizaciji in sistematizaciji od 1. 6. 2000 dalje, na veljavnost programa presežnih delavcev in sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni vplivala. Očitno je namreč da ni bil in tudi ne bi mogel biti pravna podlaga, ker je bil program sprejet že 24. 5. 2000, sklep pa izdan 25. 5. 2000.
Disciplinski postopek pri delodajalcu ni sodni postopek, temveč gre za posebni postopek, ki je bil urejen v ZTPDR. Zaradi ureditve v materialnem pravu in zaradi razmerja do sodnih postopkov se morebitne napake v disciplinskem postopku pri delodajalcu v sodnem postopku presojajo z vidika pravilne oz. zmotne uporabe materialnega prava, ne pa kot kršitve določb pravdnega postopka.
Davčna odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 ne more biti osnova za plačevanje republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001. Iz določbe drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) izhaja, da je republiško štipendijo mogoče priznati, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 130%
celoletnega zneska zajamčene plače. Ker je v takem primeru preteklo koledarsko leto 1999, odločba o odmeri iz leta 2000 na sporno pravico ne učinkuje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogi - prisilna poravnava - posebno varstvo pred odpovedjo - zaščitene kategorije - starejši delavec
I. ZDR je varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov predstavnikov delavcev, starejših delavcev, staršev in invalidov izrecno izključil le za primere prenehanja delodajalca, ne pa tudi za primer posebej urejene odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi pravnomočno potrjene prisilne poravnave, saj prisilne poravnave tudi po njeni vsebini ni mogoče uvrščati med postopke za prenehanje delodajalca.
II. V primeru prisilne poravnave gre za postopek uveljavljanja in varstva pravic iz delovnega razmerja šele v zvezi s postopki odpovedi delovnega razmerja na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, vključno z izbiro posameznih delavcev, ki jim preneha delovno razmerje.
URS člen 29. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7. ZTPDR člen 63.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - pravica do obrambe
Odločitvi disciplinskih organov sta nezakoniti, če tožniku ni bila vročena zahteva za začetek discipliskega postopka v kateri bi bile opredeljene kršitve delovnih obveznosti. S tem mu ni bila opravičena pravica do obrambe.
razporeditev na drugo delovno mesto - ukinitev delovnega mesta
Delovnega mesta vodje skladišča, na katerem je prej delal tožnik, po novi organizaciji ni bilo več. Za delovno mesto vodje logistične operative tožnik ni izpolnjeval predpisanih pogojev, razporejen pa je bil na delovno mesto, za katero pogoje izpolnjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - UPRAVNI POSTOPEK
VS40687
ZPP člen 3, 3/2, 3/3, 306, 306/4, 387, 392, 392/2-1, 392/2-2, 392/2-3.ZUP člen 137. ZUS člen 128.ZVK člen 10, 11, 24.ZDT člen 2, 9.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - varstvo konkurence - sodna poravnava o administrativni odločbi, izdani za varovanje javnega interesa - procesna razpolaganja strank - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti
Sklenitev sodne poravnave je v načelu v dispoziciji strank. Vendar pa je razpolaganje strank za zahtevki omejeno. Sodišče namreč ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Da bi se preprečila kršitev te prepovedi, pa je potrebna takšna procesna možnost kontrole zakonitosti sodnih poravnav, ki ni pridržana le strankam v postopku.
Ker ima sodna poravnava procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačujejo s pravnomočno sodbo, je državno tožilstvo pooblaščeno za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tudi za izpodbijanje sodne poravnave. Pri tem je vezano na razloge, zaradi katerih je dovoljena tožba za razveljavitev sodne poravnave.
Sodna poravnava poleg sporazuma samih strank vsebuje tudi presojo sodišča, da tak sporazum ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom.
V upravnem postopku je predvideno sklepanje poravnav o nasprotujočih si interesih, vendar pa lahko poravnavo skleneta tako stranki, ki sta med seboj v nekem pravnem razmerju, kot tudi stranki, ki sta le vsaka zase v nekem razmerju do organa, ki odloča v upravni stvari, ne pa tudi stranka in upravni organ. Upravni organ namreč izdaja upravne odločbe, s katerimi na avtoritativen način odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali drugih strank.
Stranke se v upravnem postopku oziroma v postopku pred Uradom niso mogle uspešno poravnati na škodo javnega interesa; predvsem pa se niso mogle poravnati z upravnim organom oziroma Uradom, ki je izdal odločbo za varovanje javnega interesa. Posledično pa v pravdnem postopku (kar je bila uzakonjena oblika sodnega varstva proti odločbam Urada, izdanim v primerih iz 24. člena ZVK) niso mogle skleniti sodne poravnave, s katero so prosto (v nasprotju z javnim interesom) razpolagale z administrativno odločbo, ki jo je Urad izdal zaradi varstva javnega interesa. Le ni pravice razpolaganja po materialnem pravu, je tudi ni mogoče priznati v procesu.
Za sodbo poravnavo ni bistveno, da je doseženi sporazum rezultat vzajemnega popuščanja strank, kot je to bistveno za poravnavo materialnega prava. Za sodno poravnavo je namreč bistveno predvsem to, da nadomesti pravnomočno sodbo, da glede na svojo vsebino pomeni za eno ali drugo stranko izboljšanje njenega materialnega ali procesnopravnega položaja.
Iz 5. člena ZPTI izhaja, da se sme s patentom zavarovani izum izkoriščati le na način, določen z zakonom oziroma drugimi predpisi, z izkoriščanjem izuma pa je mišljena njegova uporaba v proizvodnji in dajanje po izumu izdelanih predmetov v promet, oziroma vsaka uporaba izuma v gospodarske namene. Ker je bil to postopek povečave anod med obratovanjem, to ni pripeljalo samo do postopka izboljšanja peči, kot to trdi tožena stranka, povzema pa tudi zahteva za varstvo zakonitosti, ampak tudi do povečave anod, ki so dajale določen učinek. Učinek povečave anod je bil, poleg skrajšanega tehnološkega postopka, še drugačna jakost toka (patentna listina), kar je veljalo za ves čas uporabe teh anod in s tem povečanje proizvodnje (cilji izuma, navedeni v patentnem spisu). Zato koristni in neposredni prispevek izuma ni bil samo v hitrejšem postopku izboljševanja peči, ampak tudi v sami proizvodnji oziroma uporabi izuma v gospodarske namene, kar pomeni, da je bilo treba odškodnino izračunati skladno s povečanim dohodkom in znižanimi stroški, seveda vse ob upoštevanju dejanskih okoliščin in tovrstnih določb sporazuma tožene stranke.
ZObr člen 5, 5-12, 88, 88/1, 88/5.ZDDO člen 3, 3/2.ZRPJZ člen 6, 9, 10.
določitev plače - razveljavitev delovnih mest - tarifne skupine - tipična delovna mesta - delovna mesta v vojski
Ker je delovno mesto podčastnik določeno kot tipično delovno mesto z ZRPJZ, je tožena stranka morala upoštevati njegovo razvrstitev v tarifno skupino in količnik za določitev osnovne plače.