Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih člen 2.
diskriminacija - razporeditev v plačilni razred
Iz navedenih določb je sklepati, da je tožena stranka z enim kriterijem tožnika neposredno diskriminirala z drugim kriterijem pa posredno. Upoštevanje kriterija bolniške odsotnosti je okoliščina, na katero tožnik nima nobenega vpliva in zato na njegove pravice iz delovnega razmerja ne more in ne sme vplivati. Ker zaradi bolezni tožniku priznava tožena stranka manjše izhodiščne pravice kot drugim delavcem, je taka določba diskriminatorna in je tožena stranka pri razvrščanju v plačilne razrede ne sme uporabiti. Vsak delavec, tako tudi tožnik, je zaradi bolezenske odsotnosti že tako prikrajšan pri vrsti izplačil, do katerih bi bil delavec sicer lahko upravičen, če bi bil ves čas na delu, prikrajšan pa je tudi pri delitvi dobička. To razlikovanje, ki temelji na rezultatih dela, je pa dovoljeno razlikovanje, saj gre v temelju za enake možnosti, ki pa, sicer zaradi objektivnih razlogov, niso bile dosežene. Drug kriterij, ki določa dosego števila plus ur oziroma nadur, je na prvi pogled nevtralna določba, saj upošteva prizadevnost delavca, je pa v bistvu prav tako diskriminatorna kot prva. Gre za doseganje plus ur oziroma nadur v določenem časovnem obdobju. V tem času teh ur niso mogli dosegati delavci, ki so bili v tem času v bolniškem staležu, prav tako pa jih niso mogli dosegati delavci invalidi in druge kategorije zaščitenih delavcev. Ker so bili tudi ti delavci v izhodišču postavljeni v slabši položaj v primerjavi z drugimi, to pomeni, da je tudi ta kriterij diskriminatoren.
Tožena stranka bi morala ob odpravi prvostopne odločbe organu prve stopnje naložiti dopolnitev ugotovitvenega postopka v delu, ki se nanaša na vprašanje davčnega priznavanja spornih stroškov (prihoda na delo ali dela na terenu) in sicer potem, ko bo prvostopni organ ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za pravno opredelitev teh stroškov.
neopravičenost odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Pravica in obveznost delavca je, da opravlja delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. To svojo obveznost lahko krši tako, da je sicer prisoten na delovnem mestu, pa dela ne opravlja. Če pa konkretnega dela nima, če mu torej delodajalec ne odredi nobenega dela, potem ni mogoče govoriti o delavčevi "odsotnosti z dela".
disciplinski postopek - izbira disciplinskega ukrepa - pogojna odložitev izvršitve
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro disciplinskega ukrepa, niso same po sebi že tudi tiste, ki utemeljujejo odločitev o pogojni odložitvi izvršitve ukrepa, čeprav so nekatere lahko celo iste. Bistvena je pozitivna prognoza, da je mogoče pričakovati, da bo že samo grožnja z izvršitvijo disciplinskega ukrepa vplivala na delavca tako, da ne bo več ponavljal kršitev delovnih obveznosti.
Delavec se pravici do odpravnine praviloma ne more odpovedati vnaprej, temveč šele takrat, ko je povsem jasno, da je pravico, ki se ji odpoveduje, dejansko pridobil. Delodajalec je vezan na kasnejši pravnomočni sklep, s katerim je delavcu odmeril in določil izplačilo odpravnine.
ZPP člen 139, 139/2, 140, 140/2, 394, 394/2. ZDSS člen 16.
vročanje na delovno mesto - obnova postopka
Ne gre za kršitev določb ZPP, če je sodno pisanje, vključno s sodno odločbo, v primeru odsotnosti naslovnika vročeno na delovnem mestu osebi, ki opravlja delo po pogodbi o začasnem študentskem delu.
patentna prijava - zamuda roka za podelitev patenta - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo
Sama upokojitev oziroma dolžnost prerazporeditve dela na druge zaposlene zaradi upokojitve, ki se je zgodila 14 dni pred iztekom roka, ki je bil zamujen, ni opravičljiv vzrok za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje, ker ne gre za takšne okoliščine, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti.
ZPD člen 4, 5, 6, 7, 51, 51/4, 53, 53/3. ZUP (1986) člen 77, 78, 209, 219, 240. ZUS člen 73.
prometni davek - evidenca o prometu blaga brez plačila prometnega davka - pogojena davčna oprostitev - dokazno breme - upravni postopek
Za promet blaga brez plačila prometnega davka - pogojna davčna oprostitev - morajo biti izpolnjeni z ZPD predpisani pogoji in sicer ob vsakem promeru, ker takrat nastane davčna obveznost; med temi pogoji sta pri prodaji brez plačila prometnega davka med drugim tudi predhodna najava take prodaje davčnemu organu za vodenje predpisane evidence. Ker tožnik prodaje brez prometnega davka ni predhodno najavil davčnemu organu, je že to razlog, da se mu prometni davek naknadno obračuna. Poleg tega pa z evidenco, kakršno je vodil, ne bi mogel dokazati, da so bili izpolnjeni pogoji za tako pogojno davčno oprostitev.
Ker je tožeča stranka bila med upravnem sporom na pritožbeni stopnji izbrisana iz sodnega registra, ni več stranke s pravnim interesom za nadaljevanje postopka, zato je vrhovno sodišče pritožbo zavrglo.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče prve stopnje odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče odloči brez glavne obravnave samo, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Če sodišče ni sledilo zahtevi za opravo glavne obravnave, za odločanje na seji pa niso bili izpolnjeni pogoji, ker je bila opuščena dolžna presoja preizkusa dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb (1. odstavek 14. člena ZUS), je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 4. odstavka 72. člena ZUS.
ZPD člen 5, 6, 7, 9, 11, 11/1, 45, 45/2, 55, 55/3. ZDavP člen 39, 39/1-4.URS člen 22, 33, 147.
prometni davek - pogojena davčna oprostitev - dokazovanje pogojev za tako oprostitev - dokazno breme
Ker je prodaja oz. nakup repromateriala brez plačila prometnega davka možna le, če so za to izpolnjeni z ZPD predpisani pogoji, mora obstoj teh pogojev dokazati davčni zavezanec. Če davčni zavezanec o takem prometu blaga ne vodi pravilne, popolne in ažurne evidence, obstoja pogojev za promet blaga brez plačila prometnega davka ne more dokazati, zato mora ta davek plačati.
ZIL (1992) člen 6, 19, 19/1-7, 20, 44, 58, 58/1. ZUP (1986) člen 143. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 67, 67/2, 72, 72/4, 73.
industrijska lastnina - registracija blagovne znamke - podobnost znakov in blaga - nesodelovanje vlagatelja v upravnem postopku - glavna obravnava
Če je znak, ki je predlagan za registracijo kot blagovna znamka podoben prej zavarovanemu registriranemu znaku za isto ali podobno vrsto blaga, se predlaganega znaka ne sme registrirati, če bi ta podobnost lahko povzročila zmoto pri povprečnemu potrošniku. Če gre za znak oz. oznako za prehrambene proizvode, primerjave glede istovrstnosti ali podobnosti blaga ni treba opraviti za vsak proizvod posebej. Ti proizvodi so namenjeni najširšemu krogu potrošnikov, ki med temi proizvodi večinoma ne izbirajo glede na blagovno znamko. Če se vlagatelj zahteve za registracijo znaka v upravnem postopku ne izjavi o ugovoru prizadete stranke (nosilca podobne blagovne znamke), takih izjav ne more uspešno uveljaviti v upravnem sporu, ker gre za tožbeno novoto; v takem primeru ne gre za kršitev pravil upravnega spora, če prvostopno sodišče ni opravilo glavne obravnave.
ZPD člen 4, 5, 6, 7, 9, 11, 45, 45/2, 55, 55/3. ZUS člen 73.
prometni davek - evidenca o blagu, dobavljenem oz. prodanem brez plačila prometnega davka - dokazno breme - pogojna davčna oprostitev
ZPD določa obveznost plačila prometnega davka pri vsakem prometu proizvodov, namenjenih končnemu potrošniku, določa davčne oprostitve ter pogojne davčne oprostitve ter obvezno vodenje predpisane evidence za promet blaga brez plačila prometnega davka. Za pogojno oprostitev plačila prometnega davka morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji in to ob nastanku davčne obveznosti, to je ob prometu blaga, med drugim mora biti vodena tudi predpisana evidenca. Dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za pogojno davčno oprostitev je na zavezancu in ne na davčnem organu.
Ker sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper njega ni dovoljena.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - izključitev odgovornosti - ravnanje odškodovanca - viličar
Prevoz skoraj 6 m dolge in 250 kg težke kovinske palice z viličarjem skozi 3,80 m široka vrata na način diagonalnega sukanja je mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost (173. in 174. člen ZOR). Tožena stranka, za katero se je ta dejavnost opravljala, bi mogla odgovarjati po načelu vzročnosti, torej objektivno, za škodo, ki je tožniku pri tem nastala. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je takšen (nevaren) način transporta odredil sam tožnik kot odgovorna oseba, zadolžena za transport, čeprav se je po eni strani zavedal nevarnosti padca palice zaradi načina manevra, po drugi strani pa kljub temu ni uporabil varnega načina prevoza, ki ga je imel na razpolago. Tožnik je torej imel možnost, da se nevarnemu prevozu izogne. Škodo je sicer utrpel ob opravljanju nevarne dejavnosti, vendar ob izključno lastni odločitvi in ko bi lahko pretečo nevarnost v celoti odvrnil (tretji odstavek 177. člena ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izvršilni postopek - sorodstvo stranke z eno izmed sodnic
Vsebina izvršilnega postopka je prisilna, sodna izvršitev izvršilnega naslova, neposredna dejanja izvršbe pa opravljajo izvršitelji. Spričo te narave postopka in načina izvršitve terjatve, vsebovane v izvršilnem naslovu, ni videti razloga za prenos pristojnosti zaradi sorodstvenega razmerja stranke v postopku z eno izmed sodnic sodišča.
URS člen 29, 29-3, 23, 23/1.ZKP člen 420, 420/2, 371, 371/1-11, 371/1-9, 39, 39-6, 41, 41/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med vsebino zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki (protispisnost) - izločitev sodnika - sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, mora se nanašati na določeno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih, logičnih in izkustvenih pravilih, da se da s predloženim dokazom zatrjevano dejstvo ugotoviti.
Ker za dokazni predlog ne zadošča golo breme zatrjevanja (onus proferendi), pač pa mora stranka izkazati verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče dokazati določeno dejstvo, sodišče ni prekršilo obsojenkine pravice do obrambe, ko je zavrnilo dokazni predlog obrambe za pribavo rentgenskih posnetkov oškodovančeve glave, s katerimi naj bi dokazala, da je bila poškodba oškodovančeve leve ličnice posledica zobozdravstvenih posegov. Obramba namreč ni izkazala, da je bil oškodovanec takih posegov sploh deležen.
Le sodišče izpovedbe priče v sodbi ne povzame v celoti, pač pa le deloma in v tem obsegu korektno, sodbo ni mogoče uspešno izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP (protispisnosti). Le se del izpovedbe priče, ki ga sodišče ni navedlo, nanaša na odločilno dejstvo, pa je sodbo mogoče izpodbijati le iz razloga, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Izločitev sodnika zaradi dvoma v njegovo nepristranskost iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP je mogoče zahtevati le do določene faze kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje (2. odstavek 41. člena ZKP), ne pa prvič šele v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo.
Sodišče sme v izreku sodbe v okviru istega življenjskega primera dejanje opisati drugače kot v obtožbi, vendar ne sme prekoračiti identitete med obtožbo in sodbo. Z opisom ne sme spreminjati dejanja v obsojenčevo škodo, dolžno pa je iz opisa izpustiti tiste okoliščine, ki niso dokazane in so za obsojenca obremenjujoče.
ZKP člen 157, 201, 201/1-1, 432, 432/1-1, 521, 521/1, 525, 525/1, 525/2. Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za odreditev - odločba države prosilke - odvzem prostosti - policijsko pridržanje
Sporočilo Interpola, v katerem je navedena opravilna številka tiralice, sodišče, ki jo je izdalo in zaradi katerega kaznivega dejanja, ter kazen, predpisana za to kaznivo dejanje, z navedbo, da Interpol Ljubljana poseduje tudi fotokopijo fotografije in prstnih odtisov in da naj policija v primeru prijetja A.A. odvzame prostost ter ga privede k preiskovalnemu sodniku, da bo Republika Italija zanj zahtevala izročitev po redni diplomatski poti, je po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.