ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nesorazmernost ukrepa
Zaključku toženke, da je pridržanje nujno za ugotavljanje elementov v zvezi z mednarodno zaščito, ki jih ni možno ugotavljati brez tožnika (za katerega je izkazana očitna begosumnost), pritrjuje tudi sodišče. Tožnik pa ima možnost, da v nadaljevanju postopka priskrbi dokaze o svoji identiteti in s tem tudi sam prispeva k izkazovanju sodelovanja v postopku, ali predloži kak drug dokaz, da nima namena zapustiti Slovenije do konca azilnega postopka, s čimer lahko prispeva k morebitni odpravi izrečenega ukrepa.
Sodišče ugotavlja, da slovenski zakonodajalec v nacionalno pravo ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, ki državam članicam izrecno nalaga, da zagotovijo pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu. Po 84. členu ZMZ-1 je namreč edina alternativa pridržanju v centru za tujce (drugi odstavek) zgolj ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma (prvi odstavek). Ta ukrep pa še vedno pomeni odvzem osebne svobode, tako da gre zgolj za milejši ukrep znotraj ukrepa odvzema prostosti.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovljen postopek
Kot je že presodilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019, ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. Glede samega dejanja prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije.'' Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
ZZDej člen 42, 42/3, 44d, 44d/1, 44d/1-6. ZJZP člen 74, 74/2.
koncesija - statusno preoblikovanje - prenos dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - prenos koncesije - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Sodišče v tem upravnem sporu ni dolžno, niti pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti statusnega preoblikovanja. Slednje je namreč dopustno in utemeljeno z določbami ZGD-1, sam ZZDej pa izrecno odgovora na vprašanje, ali lahko pride na podlagi statusnega preoblikovanja tudi do prenosa koncesije, ne daje. V zvezi z odgovorom na to vprašanje se zato sodišče sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018.
V obravnavani zadevi je treba ločiti pravno podlago oziroma dopustnost materialnega preoblikovanja od dopustnosti singularnega prenosa koncesije in upoštevati dejstvo, da koncesijo podeljuje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti občina. Na podlagi sicer dopustnega materialno pravnega preoblikovanja je „prenos“ koncesije dopusten zgolj na podlagi soglasja koncedenta, slednje pa si je koncesionar dolžan pridobiti tako, da izvajalec dejavnosti javno – zasebnega partnerstva predhodno pridobi pisno soglasje javnega partnerja.
Ker je Ustavno sodišče že zavzelo stališče do določbe tretjega odstavka 42. člena ZZDej, ki pa ga upravna organa pri svoji odločitvi nista upoštevala, je odločitev v izpodbijani odločbi, ki vlogo tožeče stranke za izdajo ugotovitvene odločbe opira na tretji odstavek 42. člena ZZDej, materialnopravno zmotna.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom - istovetnost - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev - utemeljena nevarnost - objektivni kriterij
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi na primer dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in podobno. Česa takega pa tožena stranka ne zatrjuje, zato po presoji sodišča očiten dvom v istovetnost ni podan.
Za omejitev gibanja po 2. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 bi moralo veljati, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, v ZMZ-1 pa teh kriterijev ni. Zato po presoji sodišča ne obstaja pravna podlaga za omejevanja gibanja niti v tem konkretnem primeru niti v drugih primerih, kjer je pogoj za omejitev gibanja obstoj nevarnosti pobega, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS
Iz podatkov ZPIZ o tožnikovem zavarovanju izhaja, da je bil v obdobju zadnjih petih let pred izdajo izpodbijane odločbe kot detaširani delavec odsoten iz Republike Slovenije več kot štiri leta, kar pa pomeni, da ne izpolnjuje pogoja fizične prisotnosti na ozemlju RS, tj. pogoja, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo RS oziroma naturalizacijo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. ZTuj-2 člen 64, 64/1, 69, 69/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6, 6/1, 6/3.
mednarodna zaščita - odločba o vrnitvi - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito
Po prvem odstavku 64. člena ZTuj-2 bi morala biti tožniku izdana odločba o vrnitvi, saj drugače po zakonski ureditvi sploh ni mogoče govoriti o „izvedbi in izvršitvi“ postopka vračanja oziroma odstranitve po tem zakonu, ki bi jo tožnik lahko oviral z vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito.
Izdane odločbe o nastanitvi tožnika v centru do njegove odstranitve iz države po mnenju sodišča v opisani situaciji dometa ni mogoče širiti tako, da bi kakor koli nadomeščala odločbo o vrnitvi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do dopisovanja - pritožba v upravnem postopku - nevložitev pritožbe - izkoriščenost pravnih sredstev
Odločanje o tem, ali se obsojencu omogoči dopisovanje z drugimi osebami (ki niso ožji družinski člani) poteka po določbah ZUP-a, kar po določbi drugega odstavka 2. člena ZUP pomeni, da gre za upravno zadevo, o kateri se odloči z upravnim aktom. Zoper te odločitve pa je, potem ko so izčrpana redna pravna sredstva v upravnem postopku, dovoljena tožba v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Zoper odločitev, izdano po prvem odstavku 71. člena ZIKS-1, tako ni mogoča tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
Tožnika ugovarjata, da toženka presoje, ali je tehnična dokumentacija skladna z lokacijskimi pogoji, ni opravila. Glede na bližino njunega objekta in zatrjevane vplive, ki jih ima gradnja investitorja na njun objekt, po presoji sodišča izkazujeta pravni interes za tak ugovor in je ta podan v obsegu dovoljene obnove postopka, tj. zaradi varovanja njunih pravic oziroma pravnih koristi.
Toženka v izpodbijani odločbi sicer navaja, da je preverjala, ali projekt vsebuje vse sestavine po 19. členu ZGO in tudi da je preverila pogoje iz lokacijskega dovoljenja, ki so bili v času odločanja o gradbenem dovoljenju izpolnjeni. Vendar je taka obrazložitev pavšalna, saj iz nje ne izhaja, da bi toženka ugovor zavrnila, ker naj bi ugotovila, da se nanaša na izmere dejansko izvršene gradnje in ne na neskladnost med lokacijsko dokumentacijo in PGD. Prav tako pa toženka v izpodbijanem aktu ni opravila primerjave dimenzij v lokacijski dokumentaciji in PGD, iz česar bi bilo mogoče zaključiti, da je njuna skladnost izkazana. Glede na to sodišče izpodbijanega akta v tem delu ni moglo preizkusiti in je podana kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBPP člen 11, 13. ZSVarPre člen 18, 18/1, 18/1-2, 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski pogoj
Določba 2. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS določa, da se v premoženje ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovne zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, zapis „za vsak“ pa je po presoji sodišča mogoče razumeti le tako (gramatikalna in logična razlaga), da se v premoženje ne šteje (vsak oziroma) noben avtomobil, ki ne presega vrednosti, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe znašala 11.261,04 EUR.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - načelo enakosti pred zakonom - svobodna gospodarska ponudba - stroški odvetniškega zastopanja
Odvetniki, ki opravljajo storitve BPP, so v primerjavi z ostalimi odvetniki z vidika plačila za opravljene storitve v različnih položajih glede bistvene okoliščine: prvi imajo zagotovljene stranke in plačilo, drugi pa si morajo prizadevati za pridobitev strank, poleg tega pa so v negotovosti glede plačila. Ker položaja tako nista enaka, tudi njuna različna ureditev ne more pomeniti kršitve načela enakosti.
Iz stališč Ustavnega sodišča izhaja jasno ločevanje med položajem, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, kar pomeni pridobitno dejavnost, ki ima značilnosti gospodarske dejavnosti in jo tudi varuje pravica do proste gospodarske pobude (74. člen Ustave RS), od položaja, ko odvetniki delujejo v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V takem primeru odvetniki dejansko opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države, ki jih država tudi v celoti financira. V tem položaju določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju z načelom proste gospodarske pobude.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje
Brezplačna pravna pomoč se za pravno svetovanje po prvi alinei prvega odstavka 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Vendar je tožnik v prošnji dodelitev brezplačne pravne pomoči le-to označil kot nujno. Zato je organ pravilno presojal pogoje iz 36. člena ZBPP, kjer pa se upošteva izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP.
Ne drži razlaga tožene stranke, da določba iz 2. alineje prvega odstavka 37. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki jo je pri odločanju uporabila tožena stranka, od nosilca kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja podporo za zelenjadnice, zahteva, da ima na površinah, za katere zahteva tako podporo, te prisotne od 7. maja do 15. avgusta, pač pa sodišče z jezikovno razlago te določbe zaključuje, da od upravičenca zahteva, da v tem obdobju opravi setev zelenjadnic.
Glede na to, da je kmetijstvo dejavnost, ki je odvisna od naravnih danosti, ni mogoče vnaprej določati časa, znotraj katerega morajo biti zelenjadnice prisotne na površini, saj bi to pomenilo, da bi se za kraje, ki so klimatsko povsem različni, zahteval enak čas setve in spravila pridelka, kar pa glede na značilnost kmetovanja ni mogoče.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Po ustaljeni upravnosodni praksi materialna škoda sama po sebi še ne predstavlja težko popravljive škode, temveč mora tožnik izkazati okoliščine, ki kažejo na to, da bo škoda, ki bi z izvršitvijo akta nastala, težko popravljiva ali nepopravljiva v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru uspeha v obravnavanem sporu. Zaradi navedenega mora tožnik izkazati tudi druge okoliščine, ki bi kazale na to, da v primeru uspeha v sodnem postopku, te škode ne bi bilo mogoče nadomestiti. Tožeča stranka pa zgolj splošno zatrjuje nastanek tako materialne kot tudi nematerialne škode, pri čemer v zvezi z navedenimi okoliščinami ni predložila nikakršnih listinskih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno njeno zatrjevanje.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 200.
razlastitev - javna cesta - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker torej izpodbijani sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Del izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičninami ali njihovega bistvenega spreminjanja brez soglasja razlastitvenega upravičenca, (zgolj) naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki pa jih določa že sam zakon. Ne gre torej za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega in drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ki bi bila lahko predmet izpodbijanja s tožbo v upravnem sporu.
ZAvMS člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-4, 3/1-6, 38, 38/1, 38/2. ZMed člen 77. ZUP člen 139, 139/2, 189, 189/1, 194.
izvajanje televizijske dejavnosti - odmera letnega plačila - izvajanje javne službe - dokazovanje z izvedencem - ustna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik pravilno opozarja, da se dokazovanje z izvedencem praviloma opravi na ustni obravnavi. Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz. Toženka je tako s tem, ko dokazovanja ni izvedla na ustni obravnavi (čeprav je tožnik to zahteval), kršila postopek.
Tožnik je ves čas postopka ugovarjal temu, da je izvedenec prihodke po pogodbi z Ministrstvom za kulturo in vse prihodke, prejete od občin in knjižene na kontu 7602, opredelil kot prihodke iz televizijske dejavnosti, kar je ugovor, ki se tiče višine osnove za izračun plačila. Zato je zaradi odstranitve dvoma o pravilnosti uvrstitve vseh teh prihodkov v prihodke od televizijske dejavnosti izvedenčevo dodatno zaslišanje na ustni obravnavi potrebno, saj je tožniku potrebno dati možnost, da mu postavlja konkretna vprašanja o uvrstitvi posameznih dohodkov v dohodke iz televizijske dejavnosti, še posebej, ker trdi, da so dohodki nastali zaradi snemanja vsebin za naročnika, njihovega arhiviranja in zaradi storitev osvetljevanja. Toženkina opustitev izvedbe tega dokaza zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - izredna denarna socialna pomoč
Tožnik ni izkazal objektivnega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj nima verjetnega izgleda za uspeh v socialnem sporu, ki se nanaša na izredno socialno pomoč. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno.
brezplačna pravna pomoč - pravna sredstva - izčrpanje pravnih sredstev - odločanje v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo
Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper akt, ki skladno z določbo 8. člena ZIKS-1 ni upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Organ za brezplačno pravno pomoč bi z dodelitvijo zaprošene brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja za vložitev tožbe po 2. členu ZUS-1 presegel namen ZBPP, ki je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - načelo enakopravnosti
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
Bistveno enaki položaji se morajo obravnavati enako in zakonodajalec mora, v kolikor take položaje ureja različno, za to razlikovanje najti razumen razlog, ki izhaja iz stvari same, zakonodajalec pa ga mora ustrezno utemeljiti. Sodišče ugotavlja, da je predlagatelj zakona, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
Možnosti vložitve predloga za izvršbo se ne sme enačiti s pravico do pooblaščenca v postopku, saj pooblaščenec, ki je odvetnik in prava vešča stranka, v postopku izvršbe opravlja dejanja v korist svoje stranke ter za zaščito njenih pravic in koristi. Predlog tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato glede na določilo 24. člena ZBPP ni nerazumen.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - napačna uporaba materialnega prava
Toženka v svojem postopku ni raziskala, kaj je tožnik delal v Sloveniji v času od 6. 6. do 8. 6. 2020, ko je bil prijet in glede na njegovo izpovedbo ugotavljala možnosti zaprositi za mednarodno zaščito, pač pa je zgolj pavšalno zaključila, da je imel možnost vložiti prošnjo za mednarodno zaščito že iz razloga nahajanja na ozemlju Slovenije.