fikcija umika tožbe – obrazložitev sklepa o ustavitvi postopka
V zadevi ni jasno, kaj je bil razlog, da se je že končana glavna obravnava začela znova. Tudi v izpodbijanem sklepu prvostopno sodišče te okoliščine ni pojasnilo, kot tudi ne, zakaj ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu s 4. in 5. odstavkom 282. člena ZPP, temveč se je odločilo za najstrožjo sankcijo za tožečo stranko, torej da naj bi ta, ker se naroka ni udeležila, tožbo umaknila.
Določili 4. in 5. odstavka 282. člena ZPP je možno uporabiti skrajno restriktivno, v skladu s kontekstom, ki izhaja iz ustavne odločbe glede 2. odstavka 282. člena ZPP. To pa pomeni, da ne sme iti za prekomerne posege, da je potrebno varovati pošteno sojenje in da mora biti odločitev sodišča v skladu z načelom sorazmernosti. Vsekakor bi moralo biti obrazloženo, zakaj meritorna odločba ni mogoča.
prodaja kmetijskih zemljišč - konkurenca zakonitih predkupnih pravic - zakonita predkupna pravica solastnika in občine
Določila 89 člena ZUreP-1 so jasna, da je nična kupna pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena. Tako se pokaže, da je bila toženkina dosedanja prodajna aktivnost po določilih ZKZ preuranjena, saj jo veže uveljavljanje zakonitega predkupnega upravičenja Občine Y po določilih ZUreP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055710
ZPPSL člen 39, 39/1, 41, 47, 62, 64, 64/3. ZOR člen 277, 277/1, 336.
predpravdno pobotanje – materialno pobotanje – procesno pobotanje – ugotovljena terjatev – plačilo terjatve pod pogoji potrjene prisilne poravnave – pogodbeno pravo – ugotavljanje pogodbenega prava
Toženčeva pobotna izjava (predlog za kompenzacijo) je bila za določene terjatve podana za naprej; to je v času, ko nekatere toženčeve terjatve do tožeče stranke, še niso zapadle v plačilo. Na podlagi take pobotne izjave do pobotanja terjatev ni moglo priti, saj niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot. Je pa do pobota terjatev prišlo na dan začetka postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko. Toženčeve terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati s tožnikovo (dolžnikovo) nasprotno terjatvijo, veljajo namreč za pobotane.
ZENPP člen 8, 9. ZSKZDČEU člen 44. ZKP člen 372, 372/3.
Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo – Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU – evropski priporni nalog – načelo specialnosti
Kadar obdolženec v tujini poda izjavo, da želi, da se ga izroči Sloveniji samo zaradi kaznivega dejanja navedenega v evropskem pripornem nalogu, ki ga je izdalo slovensko sodišče, ga je v Sloveniji mogoče preganjati, zoper njega izvršiti kazen in ga predati drugi državi članici samo zaradi tega kaznivega dejanja (načelo specialnosti). Za pregon ostalih kaznivih dejanj, ki jih je storil pred izročitvijo, če se obdolženec sklicuje na to načelo, mora sodišče pridobiti od tujih pristojnih pravosodnih organov soglasje za pregon obdolženca.
ZENPP je veljal od 1.5.2005 do 23.02.2008, ki je pričel veljati ZSKZDČEU, ZENPP pa se uporablja le za postopke izvršitve naloga, ki ga je pristojni organ Republike Slovenije prejel pred dnem začetka veljavnosti ZSKZDČEU. Oba zakona poznata načelo specialnosti kot tudi izjeme od tega načela.
Odvetnikovo skrbnost oziroma njegovo odgovornost za „napačen“ pravni nasvet je treba presojati prav v kontekstu okoliščin, na katere opozarja pritožnica. Če držijo pritožbene navedbe, da delodajalec v sodnem postopku ne more več sanirati napačne pravne kvalifikacije odpovednega razloga, smejo biti zahteve po profesionalni skrbnosti odvetnika tudi glede materialnopravne pravilnosti njegovih nasvetov na takšnem področju toliko strožje in je tudi standard skrbnosti, ki se od odvetnika pričakuje, ustrezno višji.
Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala na odškodninski zahtevek, ki ga je že pred vložitvijo tožbe posredovala toženi stranki in ga je tožbi tudi priložila. Navedeni zahtevek, v katerem je opredeljena vsebina posameznih postavk odškodninskega zahtevka, je potrebno upoštevati kot zatrjevano dejansko podlago tožbe. Postopkovno pravilo, da trditvene podlage zahtevka ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov, namreč ne velja v celoti za listine, ki jih stranka predloži v spis. Če so le-te dovolj določne in vsebujejo razumljive podatke, zadostuje, da se stranka v vlogah nanje sklicuje, ne da bi ji bilo treba posebej prepisovati vsebino teh listin v vloge.
zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – vabilo – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – opravičilo izostanka – prepoved zlorabe pravic
Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek ali ne, je v domeni sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku.
Obdolženec se pred razpisanim narokom ni prepričal, ali je narok preložen ali ne. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno, in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.
možnost obravnavanja pred sodiščem – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 17.11.2008 navedla le, da je za toženo stranko opravila "določene" storitve. Katere so to bile, pa je bilo toženi stranki očitno znano, ne pa tudi sodišču. Ker je bila glede na obrambo tožene stranke sporna višina zaračunanih stroškov, je bilo torej na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o utemeljenosti terjanih, pa po toženi stranki nepriznanih stroškov. Nobenih trditev, niti dokazov v tej smeri, pa tožeča stranka sodišču ni ponudila. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov tožeče stranke.
pravdni stroški – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – trditveno in dokazno breme
Po 1. odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke o datumih in višini delnih plačil iz njenih delnih umikov, ni pa dokazala, da je poplačevala dolg glede na prejeta plačila glavnega investitorja, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme na njej, gre za situacijo, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po toženkini izpolnitvi njenega zahtevka. Ob pravilni uporabi 1. odstavka 158. člena ZPP se tako pokaže, da tožeča stranka ni zavezana k povračilu stroškov tožene stranke.
zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - ugovor prenehanja obveznosti - prenehanje obveznosti s kompenzacijo - kompenzacija - pobot - nesklepčnost trditev
Ker sodišče prve stopnje ni omejilo teka zakonskih zamudnih obresti do višine glavnice, je jasno, da te kot akcesorna obveznost tečejo do izpolnitve glavne obveznosti. Ta odločitev sodišča prve stopnje je tudi materialno pravno pravilna.
Tožena stranka je zatrjevala, da je datum kompenzacije na originalni listini (24. 1. 2003) napačen, pri tem pa ni navedla, kdaj naj bi bila sporna pobotna izjava dejansko podana. To dejstvo pa je v konkretnem primeru odločilno za presojo, ali se je s sporno kompenzacijo sploh lahko poplačal vtoževani račun z dne 15. 2. 2003, saj je že sodišče druge stopnje v svojem sklepu, opr. št. I Cpg 124/2007, z dne 16. 1. 2008 opozorilo, da v času, ko je bila pobotna izjava podana (24. 1. 2003), vtoževani račun sploh še ni bil izdan (15. 2. 2003).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VSL0058452
ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/1, 515/6.
odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o. - vršilec dolžnosti direktorja - upravičenja vršilca dolžnosti direktorja - kršitev nalog direktorja - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Iz ugotovitev, da je nadzorni svet tožeče stranke kot pristojni organ za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja toženo stranko 30. 1. 2007 imenoval na to funkcijo, s te funkcije pa jo je razrešil 5. 2. 2007, izhaja, da je bila tožena stranka v obdobju med 30. 1. 2007 in 5. 2. 2007 vršilec dolžnosti direktorja tožeče stranke. S tem je bila upravičena za vodenje poslov družbe in njeno zastopanje. Vršilec dolžnosti direktorja ima namreč enak položaj in enake prisojnosti kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, zato tudi ni utemeljena pritožbena navedba tožeče stranke, da toženi stranki svojstvo vršilca dolžnosti direktorja ni dajalo pravice, da v imenu in za račun družbe naroča storitve, s katerimi ugovarja določenim organom družbe.
V skladu z 2. odstavkom 263. člena ZGD-1 je poslovodja družbi odgovoren za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. V zvezi s kršitvijo nalog je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala le, da je tožena stranka neupravičeno in za lastne potrebe naročila izdelavo izvedenskega mnenja in vložitev ugovora svoji pooblaščenki ter da sta bili obe storitvi namenjeni tožencu kot fizični osebi, saj sta bili naperjeni proti odločitvam pristojnih organov, zlasti nadzornega sveta. Po presoji pritožbenega sodišča so te trditve o zatrjevani kršitvi nalog premalo konkretizirane, saj iz njih ne izhaja, katero svojo nalogo naj bi tožena stranka kršila in v čem naj bi bila ta kršitev. Samo dejstvo, da sta bili obe storitvi naperjeni proti odločitvam pristojnih organov tožeče stranke, pa še ne pomeni, da sta bili storitvi zato namenjeni toženi stranki osebno.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061119
OZ člen 40, 40/2, 86, 86/1, 92 ZFPPod člen 27,27/1. ZFPPIPP člen 441. ZSReg člen 27, 27/5. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1.
ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža – trditveno breme – dokazno breme – razpravno načelo – nagib za sklenitev pogodbe – odplačna pogodba – nasprotovanje moralnim načelom – odsvojitev poslovnega deleža – deklaratornost vpisa v sodni register – odgovornost družbenika za dolgove družbe
Določba 86. člena OZ je načelne narave in ni izčrpna, zato je v primeru, ko že sam zakonik predpisuje ničnost pogodbe (in pogoje za izrek ničnostne sankcije), treba uporabiti tovrstno konkretno pravno normo. Ne glede na 92. členu OZ mora načeloma zainteresirana stranka, ki opozarja na ničnost določene pogodbe, dejstva v zvezi s tem vsaj ustrezno zatrjevati.
pravdni stroški – potrebni stroški – strošek odgovora na pritožbo – načelo vestnosti in poštenja
Pri odgovoru na pritožbo so stroški potrebni le tedaj, ko stranka utemeljeno in strokovno oceni, da glede na vsebino prejete pritožbe le z odgovorom na njo lahko spremeni procesni položaj, ki se sicer glede na vsebino pritožbe nakazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058446
ZPP člen 80, 139/3, 141, 142, 337/1. ZGD člen 7/1. ZOR člen 85, 454.
časovni zamik med izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo in obrazloženo sodbo – neaktivnost sodišča – relativna bistvena kršitev določb postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – vročanje vabila na narok za glavno obravnavo – fikcija vročitve – sprememba pravne subjektivitete – izbris s.p. iz poslovnega registra – pravica do izjave – prodajna pogodba – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Daljši časovni zamik med zadnjim narokom za glavno obravnavo (oktober 2002) in dnem izdaje obrazložene sodbe (november 2009) ni posledica neaktivnosti sodišča prve stopnje, temveč procesnih zapletov v zvezi s plačilom sodne takse za pritožbo. Zaradi pritožb tožene stranke zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za oprostitev plačila sodne takse, oziroma zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke štelo za umaknjeno, je bil predmetni spis kar trikrat predložen v reševanje pritožbenemu sodišču. Od zadnjega sklepa pritožbenega sodišča (25.3.2009) do izdaje obrazložene sodbe (23.11.2009) je tako minilo osem mesecev, in ne sedem let, kot to neutemeljeno očita pritožba. Pritožbeno sodišče v ravnanju sodišča prve stopnje tako ni zasledilo nezakonitosti.
Sodišče mora po uradni dolžnosti ves čas paziti, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in da je pravdno sposobna, z ukinitvijo dejavnosti in izbrisom iz Poslovnega registra pa se pravna subjektiviteta tožene stranke ni spremenila, saj je samostojni podjetnik, skladno z določbo 7. odstavka 1. člena ZGD, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0004913
ZPP člen 7, 7/1, 142, 142/8, 286b, 286a, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 25, 25/4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/3, 61. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 36, 36/3, 37/1, 37/1-2.
izvedensko mnenje - pripombe
Če je bil tožnik mnenja, da sodišče prve stopnje krši postopek v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev, da neutemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov in se o njihovi zavrnitvi tudi ni ustrezno izjavilo, bi moral glede na 286.a in 286.b ZPP na navedene kršitve opozoriti in zahtevati njihovo odpravo takoj po prejemu sklepa o postavitvi izvedenca oziroma najkasneje v roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo za podajo pripomb k izvedenskem mnenju. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje podano izvedensko mnenje pravilno upoštevalo.
Za oškodovanko, ki je v starosti 11 let v škodnem dogodku utrpela raztrganino leve ledvice, raztrganino vranice ter nestabilni zlom leve polovice medenice, zaradi česar sta ji bili odstranjeni ledvica in vranica, je primerna in pravična odškodnina za negmotno škodo v znesku 91.300 EUR (98 povprečnih plač).
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 9.
odpis prispevkov – materialna ogroženost
Ker tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, ni izpolnjen že prvi od kumulativno določenih pogojev za odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi socialne ogroženosti zavezanca, zato ostalih pogojev v zvezi z odpisom celotnega dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ni potrebno ugotavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004382
SPZ člen 108. OZ člen 51, 51/3.
etažna lastnina - sporazum - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - solastnina - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - stroški - pogodbena volja strank - nepravdni postopek
Običajno krijeta stroške ureditve etažne lastnine solastnika v skladu s solastninskim deležem. Takšno je tudi pravilo, če se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti za preoblikovanje solastnine v etažno lastnino in se to ureja v nepravdnem postopku. Vendar je v konkretnem primeru bila etažna lastnina dogovorjena v sporazumu, zato je odločilna pogodbena volja strank, ki sta sporazum o oblikovanju etažne lastnine sklepali. Stranke so načelno proste pri določitvi pogodbene vsebine. Primerjava z nepravdnim postopkom zato v tem sporu ni primerna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev
Ker je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Pri številu presežnih delavcev bi morala upoštevati tako delavce, katerim dejansko preneha delovno razmerje zaradi odpovedi iz poslovnega razloga, kot delavce, katerim se poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma se na drug način reši njihov status (skupno 14 delavcev od 98 delavcev).
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066557
ZP-1 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 46, 46/2, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 189, 189/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – omilitev sankcij – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pomote v pisavi – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Ker gre za seštevek kazenskih točk, uporaba omilitvenih določil ni možna.
Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je namenjen le imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
Napačna navedba, da je storilec kazenske točke pridobil kot voznik motornih vozil kategorije A, na seštevek kazenskih točk in s tem posledico – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima vpliva. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec pridobil kazenske točke, je pomembno le pri ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja.
ZFPPIPP člen 443/1, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5. ZPP člen 343/3.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivna legitimacija za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP.