predlog za obnovo postopka - izpolnjevanje procesnih predpostavk - dokazovanje
Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.
efektivni delovni čas - - mobilni delavci šoferji - delovni čas
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja delovnega časa upoštevalo le izvedensko mnenje, ki pa je nejasno glede vprašanja, katere predpise in evidence je izvedenec uporabil pri svojem izračunu. Ker gre pri mobilnih delavcih šoferjih za specifično delo in ker delavci ne opravljajo dela v prostorih delodajalca, pod njegovim nadzorom, ampak gre lahko za več dnevno odsotnost, kjer morajo vozniki sami na tahografu evidentirati trajanje posameznih opravil, ki se štejejo v delovni čas, je za mobilne delavce sprejeta specialna zakonodaja, ki natančno določa, kaj se všteva v delovni čas. Iz izvedenskega mnenja in izpovedi izvedenca izhaja, da pri izračunu ni upošteval časa za nakladanje in razkladanje, da ni upošteval evidence potnih nalogov tožene stranke in tožnika ter da je ugotovil, da je tožena stranka tožniku pri obračunavanju plače prilagajala urno postavko, tako da je tožnik vsak mesec prejel približno enako izplačilo plače. Izvedenec tako ni upošteval Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, sodišče prve stopnje pa se ni opredelilo, zakaj je v celoti sledilo izvedenskemu mnenju. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
vročanje – osebno vročanje – obvestilo – subjekt vpisa v sodni register – fikcija vročitve – zamudna sodba
V kolikor bi vročevalec ravnal pravilno, bi moral postopati skladno s 6. odst. 142. čl. v zvezi s 3. odst. 139. čl. ZPP in pustiti toženi stranki obvestilo, da lahko pisanje v 15 dneh dvigne, česar pa ni storil. Vročitev tako ni bila pravilno opravljena in rok za odgovor na tožbo do dne 8. 3. 2013 še ni iztekel.
ZObr-D člen 26, 26/5, 26/6. ZObr člen 46, 88, 88/1, 98, 98.a, 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 49/13, 56. URS člen 23, 25, 51.
razporeditev v plačni razred - javni uslužbenci - razporeditev pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske - vojak - akt poveljevanja - pravica do pritožbe - sodno varstvo - predpis - poklicno delo v slovenski vojski - posebne določbe - pogoji za poklicno delo v vojski - plačilo za dejansko opravljeno delo
Akti imenovanja in razrešitve v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Akt o razporeditvi, s katerim je bila tožnica imenovana na formacijsko dolžnost, ne more biti predmet sodne presoje, zato se tožba v tem delu zavrže.
V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogoja ustrezne izobrazbe in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena je za delavca, ki na tak način ne pridobi manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, določeno, da se v naknadnem roku razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe. Tožnica v roku, ki ga določa Zobr-D, ni pridobila ustrezne izobrazbe. Zato je tožena stranka imela pravno podlago za razporeditev tožnice na formacijsko dolžnost, za katero je izpolnjevala pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.
Sklep ministra na izviren način ureja pravice in obveznosti pravnih subjektov (vojaških oseb), ki se v okviru Slovenske vojske lahko pravno veljavno zaposlijo tudi v primeru, da ne izpolnjujejo v ZObr predpisanih formalnih pogojev glede stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Sklep tako vsebuje splošne in abstraktne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke, zato ga je po materialnem kriteriju treba šteti za predpis. Ti pa morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Ker Sklep ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, že zaradi tega ni začel veljati in se tudi ni smel uporabljati. Kolikor Sklep tožene stranke kot tak ni bil objavljen, je lahko materialno pravno pravilna le odločitev, da je izpodbijana odločba o zahtevi za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja zaradi ugotavljanja kompetenc, ki temelji prav na tem Sklepu, brez pravnega učinka.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno Ker je sodišče pooblaščencu tožeče stranke vabilo vročilo, še preden je ta sodišču naznanil odpoved pooblastila, je bila vročitev pravilno opravljena.
Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, ki temelji na kasneje razveljavljeni zakonski določbi, zaradi vložene pritožbe tožeče stranke o pravnem razmerju pravdnih strank še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato odločitev Ustavnega sodišča učinkuje tudi v konkretnem primeru, čeprav je bila izpodbijana sodba izdana, preden je Ustavno sodišče razveljavilo pravno podlago za njeno izdajo.
ZPP za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka, zato je tožeča stranka s tem, ko je opustila plačilo sodne takse po pravilno izdanem plačilnem nalogu in bila pri tem opozorjena na pravne posledice neplačila, sprožila zakonsko domnevo o tem, da je tožbo umaknila.
Dolžnost lastnika po kritju stroškov v zvezi s stvarjo izhaja iz lastninske pravice na stvari, dolžnost najemnika pa iz dejanske rabe stvari. Obe odgovornosti sta samostojni in neodvisni druga od druge. SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je treba presojati, kdaj zapade obveznost poroka. Na podlagi 1019. člena OZ, ki se po tej analogiji v predmetni zadevi lahko uporabi, sme upnik od poroka (oziroma subsidiarnega dolžnika) zahtevati izpolnitev obveznosti po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi in ne šele po tem, ko se na noben način ne more poplačati od najemnika, kot si to zmotno razlaga pritožba.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZSSloV člen 91, 91/1. ZObr člen 93, 93/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojska
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za takšne pogodbe pa 1. alinea 75. člena ZDR določa, da pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. S prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha tudi delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja zaposlitve ter posledično reintegracijski in reparacijski zahtevek ni utemeljen.
ZSSloV v 1. odstavku 91. člena določa, da za pripadnike Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna služba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določenih z ZObr in s tem zakonom. Vendar pa morebitno neupoštevanje te določbe ne pomeni, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi tega nezakonito. Sicer pa je tožnica na informativnem razgovoru pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sama izjavila, da se ni več zmožna šolati.
Pravica do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu je na podlagi 3. odstavka 93. člena ZObr zagotovljena le vojaku, ki se mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ne more podaljšati zaradi starosti. V skladu z 2. alineo 1. odstavka 92. člena ZObr starostna omejitev za vojake znaša 45 let, tožnica pa je ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, dopolnila šele 32 let. Zato tožena stranka tožnici ni bila dolžna najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka pisno ponuditi razporeditve na ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.
ZZ člen 31, 38, 39. ZVis člen 6, 6/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 24, 24/4. URS člen 58, 58/1.
predčasna razrešitev - dekan – javni zavod - nevestno delo - prekoračitev pooblastil - seznanitev z očitki - predhodno obvestilo
Statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredelitev javne službe v visokem šolstvu in urejanje načina njenega financiranja določa ZviS, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da je univerza avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Zato je za presojo zakonitosti razrešitve tožeče stranke (dekanje fakultete) bistvena ureditev v ZViS, ki je v primerjavi z ZZ specialni predpis, ter ureditev v statutu univerze, katere članice je fakulteta. ZViS namreč v četrtem odstavku 24. člena določa, da dekana oziroma direktorja članice univerze imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. ZViS nima določb o razrešitvi dekana, temveč v 3. alineji prvega odstavka 23. člena določa, da rektor skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze (8. alineja prvega odstavka 23. člena ZviS). Statut univerze v četrtem in šestem odstavku 64. člena govori o razrešitvi dekana, vendar ne določa, da bi moral rektor o predčasni razrešitvi dekana obvestiti in mu omogočiti, da se o razlogih za razrešitev predhodno izjavi. Takšna obveznost tožene stranke torej ne izhaja iz njenega avtonomnega prava. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tožečo stranko v postopku predčasne razrešitve obvestiti o očitkih ter ji dati možnost, da se o njih izjavi, materialnopravno zmotno.
OZ člen 110. ZIZ člen 20a, 21, 71, 71/1, 71/2. ZN člen 4. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 350, 350/2.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - opredelitev dolžnikovih obveznosti - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe
Splošnih načel glede na izrecna pogodbena določila, ki niso v nasprotju s kogentnimi določili zakonov, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Pravica odstopiti od kreditne pogodbe je bila v prosti dispozicija upnika, ki je navedeno možnost tudi izkoristil. Upnikovega ravnanja tako ni oceniti kot nepoštenega, sicer pa se je dolžnik s pogodbo zavezal, da bo obroke kredita redno plačeval, v kolikor pa teh, zaradi spremenjenih okoliščin, ni bil več sposoben, tega bremena ne more preložiti na upnika.
ZSPJS člen 3, 3/5, 3.a, 3.a/3, 19. ZJU člen 147. ZDR člen 90. Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS člen 6, 6/2.
javni uslužbenci - plača - obveznost plačila - zdravnik - premestitev na drugo delovno mesto - premestitev - posebni pogoji dela - uvrščanje na podlagi posebnih pogojev dela – PPD
Po določbi tretjega odstavka 3. člena ZSPJS se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS v drugem odstavku 7. člena določa, da se z zdravnikom oziroma zobozdravnikom sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto, če se jima pogoji dela po 7. členu tarifne priloge spremenijo. Tožena stranka je imela v navedeni določbi podlago, da s tožnico sklene novo pogodbo o zaposlitvi, ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje več posebnih pogojev dela za zahtevnejše delovno mesto z oznako PPD1 (delovno mesto zdravnik - specialist), saj v določenem obdobju ni izpolnila pogoja 13 ur operativnega dela tedensko, kolikor jih je potrebno za pridobitev plačnih razredov za PPD1. Zato je tožena stranka ravnala v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena tarifne priloge, ko je tožnici dala v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik - specialist PPD2 z uvrstitvijo v nižji plačni razred. Ker tožnica nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, ji je pravilno izdala odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo sklepa o spremembi plačnega razreda osnovne plače, ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 97, 99, 100. ZSDU člen 91, 91/1, 91/2, 94, 94/1, 94/1-6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.
Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede tega delovnega mesta je bil progam reševanja presežnih delavec transparenten in dokončen ter ni dokazano, da bi ponudba dela navedenim petim delavcem pri drugem delodajalcu vplivala na izbiro tožnice. Ker tožnica ni izkazala, da bi imela več delovnih izkušenj tudi pri neustreznem delovnem mestu „referent prodajni podpori II“, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, tožena stranka tožnici tudi tega delovnega mesta ni bila dolžna ponuditi.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - zanikanje obligacijskega razmerja
Ker predstavlja zavarovanje s prehodno odredbo za dolžnika resen poseg v njegovo siceršnjo poslovanje (in lahko celo za obstoj), mora sodišče pri presojanju utemeljenosti upnikovega predloga restriktivno in z veliko strogosti preverjati, ali so podani pogoji za izdajo takšne odredbe.
Tolmačenje sodišča, da se z zanikanjem obstoja terjatve istočasno zanika tudi sam obstoj obligacijskega razmerja, je torej pravno napačno.
Pri odločanje po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh. Potrebnost stroškov je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva, ne more pa biti merilo pri odmeri pravdnih stroškov po načelu uspeha. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki priznalo priglašene stroške tudi za pravno sredstvo, s katerim ni uspela, in sicer glede na dosežen uspeh.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 430, 430/1, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa - vročitev sklepa o izbrisu in objava na AJPES - zakonska presumpcija vročitve - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, kar velja za obravnavano zadevo, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodni register, velja po drugem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa na spletnih straneh AJPES. Gre za (ne)izpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
Kakšne posledice ima pravnomočen sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, izhaja iz 440. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnosti takšnega sklepa pa pritožbeno sodišče ne more spreminjati, kar pomeni, da v pritožbi zoper sklep o izbrisu takšni ugovorov, kot jih vsebuje pritožba, ne more več upoštevati.
Zato glede na pritožbi obeh pritožnikov le dodaja, da je v členu 287/II KZ-1B zgolj zaradi uveljavitve doslednejše rabe izrazov otrok oziroma mladoletnik, ta nadomeščena z ustreznejšo zvezo mladoletna oseba. Zato ni nobenega dvoma o tem, da določba velja za vse osebe, ki še niso polnoletne oziroma stare 18 let, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz uvodnih pojasnil Kazenskega zakonika KZ-1A in KZ-1B.
stvarna pristojnost - spori iz najemnih in zakupnih razmerij - povrnitev vlaganj v poslovni prostor
Spori iz najemnih in zakupnih razmerij so predvsem spori v zvezi s plačilom stroškov, ki niso zajeti z najemnino pa bremenijo najemnika, pa tudi odškodninski spori v katerih je najemodajalec uveljavljal škodo nastalo zaradi nepravilne oziroma malomarne rabe v najem dane stvari.