stvarna pristojnost - spori iz najemnih in zakupnih razmerij - povrnitev vlaganj v poslovni prostor
Spori iz najemnih in zakupnih razmerij so predvsem spori v zvezi s plačilom stroškov, ki niso zajeti z najemnino pa bremenijo najemnika, pa tudi odškodninski spori v katerih je najemodajalec uveljavljal škodo nastalo zaradi nepravilne oziroma malomarne rabe v najem dane stvari.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 21, 21/1, 40, 40/1. ZPP člen 106, 106, 107, 108.
izvršilni naslov - sodna poravnava - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - načelo stroge formalne legalitete - dopolnitev vloge
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme, zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
Izvršilni postopek je namenjen le realizaciji upnikove terjatve, ki je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo tako izhajati iz samega izvršilnega naslova.
Tožnik kljub opozorilu sodišča o možnosti zavrženja njegove vloge, v kolikor je v danem roku ne bo popravil in dopolnil tako, da bo primerna za obravnavanje, tožbe ni ustrezno dopolnil. Tožba namreč kljub številnim dopolnitvam ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato jo je bilo potrebno zavreči (čl. 105 in 180 ZPP).
Do vznemirjanja je lahko prišlo le v primeru, če toženci nimajo pravice – pravnega naslova oziroma soglasja, dovoljenja tožeče stranke, da pot lahko uporabljajo. Priposestvovanje služnosti, je mogoče oziroma dovoljuje uporabo poti, zato predstavlja vprašanje obstoja služnosti predhodno vprašanje v zadevi.
Dolžnost lastnika po kritju stroškov v zvezi s stvarjo izhaja iz lastninske pravice na stvari, dolžnost najemnika pa iz dejanske rabe stvari. Obe odgovornosti sta samostojni in neodvisni druga od druge. SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je treba presojati, kdaj zapade obveznost poroka. Na podlagi 1019. člena OZ, ki se po tej analogiji v predmetni zadevi lahko uporabi, sme upnik od poroka (oziroma subsidiarnega dolžnika) zahtevati izpolnitev obveznosti po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi in ne šele po tem, ko se na noben način ne more poplačati od najemnika, kot si to zmotno razlaga pritožba.
Tožnica ni uspela dokazati, da je toženka trčila v vozilo oškodovanke s tako hitrostjo, ki bi lahko povzročila nihajne poškodbe vratne hrbtenice, kot sta jih opisovali oškodovanki.
ZIZ člen 31, 40, 41, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - smiselna uporaba določb o opravi izvršbe - predložitev seznama premoženja - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nevarnost - prenos poslovnega deleža
Sodišče v postopku začasne odredbe ni dolžno opravljati uradnih poizvedb o dolžnikovem premoženju. Tudi določbe 31. člena ZIZ ni mogoče uporabiti smiselno v postopku zavarovanja.
Tožeča stranka ni izkazala pogojev iz 270. členu ZIZ. Navedla je le, da je toženec odsvojil svoj poslovni delež in ga 100 % prenesel na svojo sorodnico, ob tem pa ni navedla ali ga je odsvojil brezplačno ali pa je zanj prejel plačilo.
Zavarovanec tožene stranke ne odgovarja objektivno za vzroke škode, ki izvirajo iz samega cestišča in njene opreme, temveč odgovarja krivdno, to je ob opustitvi skrbnosti strokovnjaka pri izvajanju nadzora nad stanjem cestišča.
ZObr-D člen 26, 26/5, 26/6. ZObr člen 46, 88, 88/1, 98, 98.a, 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 49/13, 56. URS člen 23, 25, 51.
razporeditev v plačni razred - javni uslužbenci - razporeditev pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske - vojak - akt poveljevanja - pravica do pritožbe - sodno varstvo - predpis - poklicno delo v slovenski vojski - posebne določbe - pogoji za poklicno delo v vojski - plačilo za dejansko opravljeno delo
Akti imenovanja in razrešitve v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Akt o razporeditvi, s katerim je bila tožnica imenovana na formacijsko dolžnost, ne more biti predmet sodne presoje, zato se tožba v tem delu zavrže.
V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogoja ustrezne izobrazbe in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena je za delavca, ki na tak način ne pridobi manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, določeno, da se v naknadnem roku razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe. Tožnica v roku, ki ga določa Zobr-D, ni pridobila ustrezne izobrazbe. Zato je tožena stranka imela pravno podlago za razporeditev tožnice na formacijsko dolžnost, za katero je izpolnjevala pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.
Sklep ministra na izviren način ureja pravice in obveznosti pravnih subjektov (vojaških oseb), ki se v okviru Slovenske vojske lahko pravno veljavno zaposlijo tudi v primeru, da ne izpolnjujejo v ZObr predpisanih formalnih pogojev glede stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Sklep tako vsebuje splošne in abstraktne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke, zato ga je po materialnem kriteriju treba šteti za predpis. Ti pa morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Ker Sklep ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, že zaradi tega ni začel veljati in se tudi ni smel uporabljati. Kolikor Sklep tožene stranke kot tak ni bil objavljen, je lahko materialno pravno pravilna le odločitev, da je izpodbijana odločba o zahtevi za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja zaradi ugotavljanja kompetenc, ki temelji prav na tem Sklepu, brez pravnega učinka.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno Ker je sodišče pooblaščencu tožeče stranke vabilo vročilo, še preden je ta sodišču naznanil odpoved pooblastila, je bila vročitev pravilno opravljena.
Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, ki temelji na kasneje razveljavljeni zakonski določbi, zaradi vložene pritožbe tožeče stranke o pravnem razmerju pravdnih strank še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato odločitev Ustavnega sodišča učinkuje tudi v konkretnem primeru, čeprav je bila izpodbijana sodba izdana, preden je Ustavno sodišče razveljavilo pravno podlago za njeno izdajo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 97, 99, 100. ZSDU člen 91, 91/1, 91/2, 94, 94/1, 94/1-6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.
Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede tega delovnega mesta je bil progam reševanja presežnih delavec transparenten in dokončen ter ni dokazano, da bi ponudba dela navedenim petim delavcem pri drugem delodajalcu vplivala na izbiro tožnice. Ker tožnica ni izkazala, da bi imela več delovnih izkušenj tudi pri neustreznem delovnem mestu „referent prodajni podpori II“, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, tožena stranka tožnici tudi tega delovnega mesta ni bila dolžna ponuditi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Tožnik je s strani direktorja tožene stranke prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter novo pogodbo o zaposlitvi, ki je bila s strani direktorja tožene stranke že podpisana. Direktor je tožniku izročil pogodbo ter mu povedal vse pogoje nove pogodbe, da bo plača za novo delovno mesto enaka kot do tedaj, da naj tožnik pogodbo pregleda in če se ne strinja, napiše pritožbo. Tožnik se je z novo pogodbo strinjal in jo je takoj podpisal. Glede na navedeno je bil direktor tožene stranke in s tem tožena stranka seznanjena, da se tožnik z novo pogodbo strinja, zato je pogodba pričela veljati. Skladno s 15. členom OZ je pogodba namreč sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Ker nova pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama velja, je tožnik zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave, zato je njegov tožbeni zahtevek (da je pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da mu je tožena stranka dolžna zagotavljati delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo ter rintegracijski in reparacijski zahtevek) utemeljen.
OZ člen 110. ZIZ člen 20a, 21, 71, 71/1, 71/2. ZN člen 4. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 350, 350/2.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - opredelitev dolžnikovih obveznosti - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe
Splošnih načel glede na izrecna pogodbena določila, ki niso v nasprotju s kogentnimi določili zakonov, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Pravica odstopiti od kreditne pogodbe je bila v prosti dispozicija upnika, ki je navedeno možnost tudi izkoristil. Upnikovega ravnanja tako ni oceniti kot nepoštenega, sicer pa se je dolžnik s pogodbo zavezal, da bo obroke kredita redno plačeval, v kolikor pa teh, zaradi spremenjenih okoliščin, ni bil več sposoben, tega bremena ne more preložiti na upnika.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZSSloV člen 91, 91/1. ZObr člen 93, 93/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojska
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za takšne pogodbe pa 1. alinea 75. člena ZDR določa, da pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. S prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha tudi delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja zaposlitve ter posledično reintegracijski in reparacijski zahtevek ni utemeljen.
ZSSloV v 1. odstavku 91. člena določa, da za pripadnike Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna služba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določenih z ZObr in s tem zakonom. Vendar pa morebitno neupoštevanje te določbe ne pomeni, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi tega nezakonito. Sicer pa je tožnica na informativnem razgovoru pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sama izjavila, da se ni več zmožna šolati.
Pravica do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu je na podlagi 3. odstavka 93. člena ZObr zagotovljena le vojaku, ki se mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ne more podaljšati zaradi starosti. V skladu z 2. alineo 1. odstavka 92. člena ZObr starostna omejitev za vojake znaša 45 let, tožnica pa je ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, dopolnila šele 32 let. Zato tožena stranka tožnici ni bila dolžna najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka pisno ponuditi razporeditve na ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu.
materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga – obramba – dokazni postopek – listinski dokazi – spor majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - upravnik
Listinski dokazi so namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opustitev odgovora na pripravljalno vlogo – pavšalne ugovorne navedbe – nezanikana dejstva – priznana dejstva – vročilnica – javna listina – domnevano dejstvo – neresnično ugotovljeno dejstvo – nepravilno sestavljena vročilnica
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, se je sodišče prve stopnje v zvezi s posameznimi pravno relevantnimi dejstvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 214. člena ZPP in jih štelo za priznane, ker jih tožena stranka ni (argumentirano) prerekala.
Vročilnica ima dokazno moč javne listine in dokazuje domnevano dejstvo, da je tožena stranka prejela vlogo tožeče stranke z dne 15. 2. 2011, skupaj z dokazi, ter poziv sodišča, da naj nanjo odgovori.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarska zbornica – gospodarski spor – plačilo stroškov tekočega vzdrževanja in infrastrukture
Tožeča in tožena stranka sta gospodarski zbornici, ki sta pravni osebi zasebnega prava in nista osebi iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, zato ni izpolnjen subjektivni kriterij (kriterij strank), po katerem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost.