PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003731
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev potrdila o vključitvi v program - objektivni razlogi
Ker storilka v obravnavani zadevi sodišču ni pravočasno predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program in ker pri tem tudi ni z ničemer izkazala, da dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program ni mogla pravočasno pridobiti oziroma ga pravočasno predložiti zaradi objektivnih razlogov, to je razlogov, ki ne izhajajo iz sfere njenega delovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
spor majhne vrednosti – nepravilno zaračunana storitev – pogodbena kazen – ugotavljanje pogodbene vsebine – ugotavljanje dejanskega stanja
Ugotavljanje pogodbene vsebine pomeni ugotavljanje dejstev in torej sodi v sfero ugotavljanja dejanskega stanja, ki pa v sporu majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbene presoje.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – laično izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
Laično izredno pravno sredstvo je nedovoljeno že takoj ob njegovi vložitvi, saj mora vložnik oziroma njegov zakoniti zastopnik najkasneje takrat navesti in izkazati, da ima pravniški državni izpit oziroma mora biti vloga vložena po odvetniku, v nasprotnem primeru vložnika doleti zakonsko predvidena procesna sankcija, torej zavrženje takšne vloge.
URS člen 2, 14, 23, 25, 156. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZST-1B člen 3. ZUstS člen 23, 23/1. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27, 27/2, 27/2-1, 30, 30/2.
oprostitev plačila sodne takse - zaostreni pogoji po noveli ZST-1B
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
stroški obratovanja in vzdrževanja - aktivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Upravnik je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov obratovanja in vzdrževanja objekta le, če etažni lastniki s pogodbo o upravljanju ali s posebnim naročilom nanj preneseta svoja materialno pravna upravičenja, ali če je te stroške založil iz lastnih sredstev.
neupravičena obogatitev – pogodba v korist tretjega – najemna pogodba – navidezna pogodba
Pogodba ustvarja pogodbene obveznosti med pravdnimi strankami pogodbe. Izven tega okvirja je lahko dogovorjena korist tretjega samo, v kolikor je to s pogodbo izrecno določeno.
Tudi, če je bila najemna pogodba sklenjena s t. i. „slamnato osebo“, ne gre za navidezno pogodbo, ki ne bi imela učinkov.
solastnina – postopek delitve solastnine – način delitve – razlastitev – razlastitveni postopek
V postopku delitve solastnine ni mogoče enemu izmed solastnikov dodeliti več, kot mu pripada glede na njegov solastni delež na stvari v solastnini pred delitvijo.
V konkretnem primeru občina razlastitvenega postopka ni izpeljala, je pa enak učinek dejansko skušala doseči v postopku delitve solastnine.
ZZ člen 31, 38, 39. ZVis člen 6, 6/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 24, 24/4. URS člen 58, 58/1.
predčasna razrešitev - dekan – javni zavod - nevestno delo - prekoračitev pooblastil - seznanitev z očitki - predhodno obvestilo
Statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredelitev javne službe v visokem šolstvu in urejanje načina njenega financiranja določa ZviS, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da je univerza avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Zato je za presojo zakonitosti razrešitve tožeče stranke (dekanje fakultete) bistvena ureditev v ZViS, ki je v primerjavi z ZZ specialni predpis, ter ureditev v statutu univerze, katere članice je fakulteta. ZViS namreč v četrtem odstavku 24. člena določa, da dekana oziroma direktorja članice univerze imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. ZViS nima določb o razrešitvi dekana, temveč v 3. alineji prvega odstavka 23. člena določa, da rektor skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze (8. alineja prvega odstavka 23. člena ZviS). Statut univerze v četrtem in šestem odstavku 64. člena govori o razrešitvi dekana, vendar ne določa, da bi moral rektor o predčasni razrešitvi dekana obvestiti in mu omogočiti, da se o razlogih za razrešitev predhodno izjavi. Takšna obveznost tožene stranke torej ne izhaja iz njenega avtonomnega prava. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tožečo stranko v postopku predčasne razrešitve obvestiti o očitkih ter ji dati možnost, da se o njih izjavi, materialnopravno zmotno.
Po mnenju pritožbenega sodišča je razlaga besede gost, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje in obrazložilo v točki 25 sodbe, pravilna in v skladu z določbami 82. in 83. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je zavarovanec tožene stranke tožnika prosil, da mu pride pomagat pri dežurstvu, torej, da mu nudi pomoč pri delu, kar pa ne pomeni, da je k zavarovancu prišel kot gost in na obisk.
OZ člen 110. ZIZ člen 20a, 21, 71, 71/1, 71/2. ZN člen 4. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 350, 350/2.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - opredelitev dolžnikovih obveznosti - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe
Splošnih načel glede na izrecna pogodbena določila, ki niso v nasprotju s kogentnimi določili zakonov, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Pravica odstopiti od kreditne pogodbe je bila v prosti dispozicija upnika, ki je navedeno možnost tudi izkoristil. Upnikovega ravnanja tako ni oceniti kot nepoštenega, sicer pa se je dolžnik s pogodbo zavezal, da bo obroke kredita redno plačeval, v kolikor pa teh, zaradi spremenjenih okoliščin, ni bil več sposoben, tega bremena ne more preložiti na upnika.
ZDSS-1 člen 6d, 52. ZSDU člen 1, 1/3, 19, 33, 44, 45, 45/2, 45/3, 45/4, 53, 83, 99, 99/1, 102, 104, 104/2, 106. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve predstavnikov delavcev - svet zavoda - odpoklic - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - sodna pristojnost - sodno varstvo
Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1.
V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti.
Iz določbe 53. člena ZSDU izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so, ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. V takem primeru pomeni 8 dni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev.
Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri opravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spore o pritožbi zoper sklepe volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojnim predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal veljavnost sklepov ravnateljice in sveta zavoda nasprotne udeleženke. Ker predlagatelji (delavci - predstavniki delavcev v svetu šole) nimajo sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno Ker je sodišče pooblaščencu tožeče stranke vabilo vročilo, še preden je ta sodišču naznanil odpoved pooblastila, je bila vročitev pravilno opravljena.
Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, ki temelji na kasneje razveljavljeni zakonski določbi, zaradi vložene pritožbe tožeče stranke o pravnem razmerju pravdnih strank še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato odločitev Ustavnega sodišča učinkuje tudi v konkretnem primeru, čeprav je bila izpodbijana sodba izdana, preden je Ustavno sodišče razveljavilo pravno podlago za njeno izdajo.
Pri tožeči stranki ni obstajal akt, s katerim bi bili opredeljeni podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost. V pogodbi o zaposlitvi se je toženec zavezal, da v času trajanja delovnega razmerja in tudi po prenehanju obdrži v tajnosti vse podatke, ki so opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom pri delodajalcu, ki niso splošno znani in so mu postali znani zaradi dela pri njem. Takšna splošna in pavšalna opredelitev ne pomeni določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, hkrati pa poslovna skrivnost skladno s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti podatki, javni po zakonu, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Sama hramba dokumentov, četudi ne sodijo v delavčev delokrog, na službenem računalniku, še ne pomeni kršitve poslovne skrivnosti. Če je bila na toženčevem računalniku najdena dokumentacija, ki ni spadala v toženčev delokrog, in je to po mnenju oziroma poslovni politiki tožeče stranke huda kršitev delovnih obveznosti, bi lahko tožeča stranka toženca sankcionirala zaradi te kršitve. Prenos dokumentov na službeni računalnik pa še ne predstavlja izkoriščanja, zlorabe ali posredovanja podatkov v okviru kršitve poslovne skrivnosti, saj mora to tožena stranka kot delodajalec dokazati.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opustitev odgovora na pripravljalno vlogo – pavšalne ugovorne navedbe – nezanikana dejstva – priznana dejstva – vročilnica – javna listina – domnevano dejstvo – neresnično ugotovljeno dejstvo – nepravilno sestavljena vročilnica
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, se je sodišče prve stopnje v zvezi s posameznimi pravno relevantnimi dejstvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 214. člena ZPP in jih štelo za priznane, ker jih tožena stranka ni (argumentirano) prerekala.
Vročilnica ima dokazno moč javne listine in dokazuje domnevano dejstvo, da je tožena stranka prejela vlogo tožeče stranke z dne 15. 2. 2011, skupaj z dokazi, ter poziv sodišča, da naj nanjo odgovori.
spor majhne vrednosti – ugovor zoper sklep o izvršbi in prva pripravljalna vloga se obravnavata kot celota - odgovor na tožbo – sodba na podlagi pripoznave – nesklepčna tožba – nedovoljena pritožbena novota
V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati zoperstavljanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave po 453.a členu ZPP.
materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga – obramba – dokazni postopek – listinski dokazi – spor majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - upravnik
Listinski dokazi so namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.
ZPP za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka, zato je tožeča stranka s tem, ko je opustila plačilo sodne takse po pravilno izdanem plačilnem nalogu in bila pri tem opozorjena na pravne posledice neplačila, sprožila zakonsko domnevo o tem, da je tožbo umaknila.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - zanikanje obligacijskega razmerja
Ker predstavlja zavarovanje s prehodno odredbo za dolžnika resen poseg v njegovo siceršnjo poslovanje (in lahko celo za obstoj), mora sodišče pri presojanju utemeljenosti upnikovega predloga restriktivno in z veliko strogosti preverjati, ali so podani pogoji za izdajo takšne odredbe.
Tolmačenje sodišča, da se z zanikanjem obstoja terjatve istočasno zanika tudi sam obstoj obligacijskega razmerja, je torej pravno napačno.