Ker je storilec globo v višini 1.000,00 EUR, zaradi neplačila katere mu je bil v predmetni zadevi določen uklonilni zapor, že plačal, je s tem namen določitve uklonilnega zapora že bil dosežen in je tudi odpadla vsakršna potreba po odstopu zadeve v prisilno izterjavo.
stroški obratovanja in vzdrževanja - aktivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Upravnik je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov obratovanja in vzdrževanja objekta le, če etažni lastniki s pogodbo o upravljanju ali s posebnim naročilom nanj preneseta svoja materialno pravna upravičenja, ali če je te stroške založil iz lastnih sredstev.
URS člen 2, 14, 23, 25, 156. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZST-1B člen 3. ZUstS člen 23, 23/1. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27, 27/2, 27/2-1, 30, 30/2.
oprostitev plačila sodne takse - zaostreni pogoji po noveli ZST-1B
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
Ker storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predložil zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, temveč spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče utemeljeno zavrglo njegov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
stroški izvedenca - ustno mnenje izvedenca - pristop na glavno obravnavo
Podaja ustnega mnenja pomeni, da je predmet komunikacije z izvedencem na glavni obravnavi obravnava dokazne teme dokaza z izvedencem. Podaja ustnega mnenja torej ne pomeni sleherne ustne komunikacije izvedenca s sodiščem.
neupravičena obogatitev – pogodba v korist tretjega – najemna pogodba – navidezna pogodba
Pogodba ustvarja pogodbene obveznosti med pravdnimi strankami pogodbe. Izven tega okvirja je lahko dogovorjena korist tretjega samo, v kolikor je to s pogodbo izrecno določeno.
Tudi, če je bila najemna pogodba sklenjena s t. i. „slamnato osebo“, ne gre za navidezno pogodbo, ki ne bi imela učinkov.
solastnina – postopek delitve solastnine – način delitve – razlastitev – razlastitveni postopek
V postopku delitve solastnine ni mogoče enemu izmed solastnikov dodeliti več, kot mu pripada glede na njegov solastni delež na stvari v solastnini pred delitvijo.
V konkretnem primeru občina razlastitvenega postopka ni izpeljala, je pa enak učinek dejansko skušala doseči v postopku delitve solastnine.
Po mnenju pritožbenega sodišča je razlaga besede gost, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje in obrazložilo v točki 25 sodbe, pravilna in v skladu z določbami 82. in 83. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je zavarovanec tožene stranke tožnika prosil, da mu pride pomagat pri dežurstvu, torej, da mu nudi pomoč pri delu, kar pa ne pomeni, da je k zavarovancu prišel kot gost in na obisk.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Tožnik je s strani direktorja tožene stranke prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter novo pogodbo o zaposlitvi, ki je bila s strani direktorja tožene stranke že podpisana. Direktor je tožniku izročil pogodbo ter mu povedal vse pogoje nove pogodbe, da bo plača za novo delovno mesto enaka kot do tedaj, da naj tožnik pogodbo pregleda in če se ne strinja, napiše pritožbo. Tožnik se je z novo pogodbo strinjal in jo je takoj podpisal. Glede na navedeno je bil direktor tožene stranke in s tem tožena stranka seznanjena, da se tožnik z novo pogodbo strinja, zato je pogodba pričela veljati. Skladno s 15. členom OZ je pogodba namreč sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Ker nova pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama velja, je tožnik zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave, zato je njegov tožbeni zahtevek (da je pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da mu je tožena stranka dolžna zagotavljati delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo ter rintegracijski in reparacijski zahtevek) utemeljen.
predlog za obnovo postopka - izpolnjevanje procesnih predpostavk - dokazovanje
Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.
Pri tožeči stranki ni obstajal akt, s katerim bi bili opredeljeni podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost. V pogodbi o zaposlitvi se je toženec zavezal, da v času trajanja delovnega razmerja in tudi po prenehanju obdrži v tajnosti vse podatke, ki so opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom pri delodajalcu, ki niso splošno znani in so mu postali znani zaradi dela pri njem. Takšna splošna in pavšalna opredelitev ne pomeni določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, hkrati pa poslovna skrivnost skladno s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti podatki, javni po zakonu, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Sama hramba dokumentov, četudi ne sodijo v delavčev delokrog, na službenem računalniku, še ne pomeni kršitve poslovne skrivnosti. Če je bila na toženčevem računalniku najdena dokumentacija, ki ni spadala v toženčev delokrog, in je to po mnenju oziroma poslovni politiki tožeče stranke huda kršitev delovnih obveznosti, bi lahko tožeča stranka toženca sankcionirala zaradi te kršitve. Prenos dokumentov na službeni računalnik pa še ne predstavlja izkoriščanja, zlorabe ali posredovanja podatkov v okviru kršitve poslovne skrivnosti, saj mora to tožena stranka kot delodajalec dokazati.
posojilo družbenika družbi – posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila pred uvedbo stečaja
Angažiranje lastnih sredstev družbenika za poplačilo obveznosti družbe ima vsekakor ekonomski učinek posojila sami družbi, saj je na ta način na samega družbenika prešla terjatev do same družbe.
Tožena stranka je zatrjevala, da so ji sukcesivno nastajali stroški, katerih povrnitev bi lahko uveljavljala od tožeče stranke. Ker pa tožena stranka teh terjatev od tožeče stranke ni uveljavljala takrat, ko so nastale, pa to pomeni, da je na tak način prav tako kreditirala tožečo stranko v obdobju, ko tožeča stranka zaradi nelikvidnosti ni bila sposobna poravnavati svojih obveznosti.
Podlaga za vrnitveni zahtevek tožeče stranke je nastopila šele z začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - zahtevek za izbris zastavne pravice - pravilo manjše vrednosti - vrednost zastavnega predmeta – pravdni stroški
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost spornega predmeta ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, ni razlogov za intervencijo sodišča.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZSSloV člen 91, 91/1. ZObr člen 93, 93/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojska
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za takšne pogodbe pa 1. alinea 75. člena ZDR določa, da pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. S prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha tudi delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja zaposlitve ter posledično reintegracijski in reparacijski zahtevek ni utemeljen.
ZSSloV v 1. odstavku 91. člena določa, da za pripadnike Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna služba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določenih z ZObr in s tem zakonom. Vendar pa morebitno neupoštevanje te določbe ne pomeni, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi tega nezakonito. Sicer pa je tožnica na informativnem razgovoru pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sama izjavila, da se ni več zmožna šolati.
Pravica do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu je na podlagi 3. odstavka 93. člena ZObr zagotovljena le vojaku, ki se mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ne more podaljšati zaradi starosti. V skladu z 2. alineo 1. odstavka 92. člena ZObr starostna omejitev za vojake znaša 45 let, tožnica pa je ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, dopolnila šele 32 let. Zato tožena stranka tožnici ni bila dolžna najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka pisno ponuditi razporeditve na ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu.
ZDSS-1 člen 6d, 52. ZSDU člen 1, 1/3, 19, 33, 44, 45, 45/2, 45/3, 45/4, 53, 83, 99, 99/1, 102, 104, 104/2, 106. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve predstavnikov delavcev - svet zavoda - odpoklic - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - sodna pristojnost - sodno varstvo
Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1.
V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti.
Iz določbe 53. člena ZSDU izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so, ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. V takem primeru pomeni 8 dni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev.
Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri opravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spore o pritožbi zoper sklepe volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojnim predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal veljavnost sklepov ravnateljice in sveta zavoda nasprotne udeleženke. Ker predlagatelji (delavci - predstavniki delavcev v svetu šole) nimajo sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno.
Zavarovanec tožene stranke ne odgovarja objektivno za vzroke škode, ki izvirajo iz samega cestišča in njene opreme, temveč odgovarja krivdno, to je ob opustitvi skrbnosti strokovnjaka pri izvajanju nadzora nad stanjem cestišča.
ZIZ člen 31, 40, 41, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - smiselna uporaba določb o opravi izvršbe - predložitev seznama premoženja - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nevarnost - prenos poslovnega deleža
Sodišče v postopku začasne odredbe ni dolžno opravljati uradnih poizvedb o dolžnikovem premoženju. Tudi določbe 31. člena ZIZ ni mogoče uporabiti smiselno v postopku zavarovanja.
Tožeča stranka ni izkazala pogojev iz 270. členu ZIZ. Navedla je le, da je toženec odsvojil svoj poslovni delež in ga 100 % prenesel na svojo sorodnico, ob tem pa ni navedla ali ga je odsvojil brezplačno ali pa je zanj prejel plačilo.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.
Zato glede na pritožbi obeh pritožnikov le dodaja, da je v členu 287/II KZ-1B zgolj zaradi uveljavitve doslednejše rabe izrazov otrok oziroma mladoletnik, ta nadomeščena z ustreznejšo zvezo mladoletna oseba. Zato ni nobenega dvoma o tem, da določba velja za vse osebe, ki še niso polnoletne oziroma stare 18 let, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz uvodnih pojasnil Kazenskega zakonika KZ-1A in KZ-1B.