CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007766
OZ člen 198. ZIZ člen 192, 192/4. ZPP člen 206.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - uporabnina - neupravičena obogatitev - obstoj pravne podlage - najemna pogodba - privolitev v prikrajšanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - aktivna in pasivna legitimacija strank - stroški postopka
V postopku na prvi stopnji je bilo nesporno dejstvo, da tožena stranka ni več posestnica lokala F. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremične ni utemeljen, pravilna.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal F. uporabljala na podlagi najemne pogodbe z dne 27. 1. 2014, ki jo je sklenila z G. in M. J., ki je nepremičnino kupil v izvršilnem postopku. Glede na to ni mogoče zaključiti, da ga je uporabljala brez pravne podlage. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal uporabljala v dobri veri, saj so ostale neprerekane trditve, da je lokal dobila v posest od M. J., ki ji je ob sklenitvi najemne pogodbe pokazal sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v izvršilnem postopku, in je imel sporni lokal v lastniški posesti, ter da je prejšnja najemnica, družba N. d. o. o., lokal prenehala uporabljati prostovoljno.
delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - nevarnost za premoženje večje vrednosti
Nasprotni udeleženec sicer ima razsodnost in voljo za uravnavanje osnovnih vsakodnevnih življenjskih potreb (skrb zase), ni pa sposoben samostojno in odgovorno ravnati s premoženjem in večjimi finančnimi sredstvi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - domneva o priznanju dejstev - vročanje sodnega pisanja - fikcija vročitve - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - pravilno vročanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - objektivni rok za vložitev predloga
Vročitev se šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Za pravilnost vročitve je torej odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo.
V primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima. Po preteku navedenega roka se namreč pisanje pusti v naslovnikovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku (če ga naslovnik ima oziroma je ta uporaben) zato, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem, ne pomeni pa navedeno, da zato vročitev ni bila pravilna oziroma ni bila opravljena.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica
V primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo. Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - bistvena sestavina pogodbe - plačilni rok - namen plačila - namen nakazila - pogodbeni namen - izpolnitev obveznosti - nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe - razdrta pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - dokazno breme - pravila o dokaznem bremenu
Materialno dokazno breme, da je bil namen tožnikovega plačila z dne 13. 8. 2010 plačilo kupnine po Pogodbi o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, je na tožniku. Ker svojih trditev v postopku ni izkazal, njegov zahtevek ni utemeljen.
V skladu z določilom 215. člena ZPP v primeru, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Sodišče prve stopnje pa na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti obstoja dogovora o vzdržanju Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 14. 6. 2010 v veljavi tudi po poteku roka za plačilo kupnine in posledično namena nakazila, ki ga je zatrjeval tožnik.
pogodba o poroštvu - pomanjkljivo izpolnjena poroštvena izjava - prenehanje poroštvene obveznosti - forma ad valorem - pisna oblika kot pogoj veljavnosti
V pisni obliki mora biti podan tisti del poroštvene izjave, ki poroka obremenjuje, medtem ko je del, ki porokov položaj olajšuje, veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. Napačni so zaključki sodišča, da bi bila veljavna zgolj pisna ukinitev toženkinega poroštva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008830
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 337, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZTLR člen 54. SPZ člen 13, 44, 44/1. ZZK-1 člen 150. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/2.
tožba na ugotovitev služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - pasivna legitimacija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi - splošno znana dejstva - vpogled v zemljiško knjigo - nedovoljeno razpolaganje - javno dobro - nedovoljene pritožbene novote
Pred izdajo zamudne sodbe sodišče ni dolžno vpogledati v zemljiško knjigo.
Toženec v pritožbi navaja, da ima nepremičnina s parc. št. 14/12 status javne ceste (ker je bila kategorizirana kot občinska pot) in s tem javnega dobra, tak status pa je imela že v trenutku odločanja. Teh pritožbenih navedb ni mogoče zanemariti s sklicevanjem na nedovoljene pritožbene novote. Dejstva, ki tvorijo dejanski stan nedovoljenega razpolaganja, mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, zato zanje ne velja omejitev iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007800
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 179. ZPP člen 243.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - škodni dogodek - dokazovanje z izvedencem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - pravno priznana škoda
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je bil pri oškodovanki prisoten le blažji sekundarni strah za izid zdravljenja, saj je šlo za lažjo poškodbo. Ker pa ni bilo ugotovljeno, da bi bilo pri oškodovanki porušeno njeno psihično ravnovesje in ker navaden, običajen strah za izid zdravljenja ni pravno priznana škoda, oškodovanki odškodnina iz tega naslova ne gre.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne stečajne mase - načrt prve razdelitve - prodaja premoženja - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - predračun stroškov - specifikacija stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - nepreverljivost odločitve
Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov.
Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje - vlaganja - izvedensko mnenje - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj razmerje med zapustnico in tožnikom (potomcem) ni ustrezalo dejanskemu stanu iz 32. člena ZD. Sodišče prve stopnje pri tem ni izpostavilo le, da med njima ni bilo skupnega življenja, ampak tudi da ni bilo (niti) skupnega pridobivanja. Prav tako je moč iz celotne (ožje) obrazložitve jasno razbrati, da tožnikove pomoči zapustnici ni moč opredeliti kot znatnejše. Ob tem, da ni razvidno, da bi tožnik v tej smeri v postopku na prvi stopnji sploh podal ustrezne (to je pravočasne in konkretne) trditve, pa upoštevaje prepričljivo obrazloženo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni šlo (niti) za skupno pridobivanje, pritožbeno izpostavljanje pomena dejanske pridobitne skupnosti (med prednikom in potomcem) za obravnavani primer niti ni relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO
VSL00007773
ZPP člen 154, 191, 196. ZZZDR člen 52. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 93, 110. - člen 20. - člen 23.
gospodarska javna infrastruktura - izgradnja javne infrastrukture na nepremičnini - grajeno javno dobro - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - električni podzemni daljnovod - ustanovitev služnosti v javno korist - upravljalec javnega dobra - neprava stvarna služnost - lastninska pravica fizičnih oseb - načelo superficies solo cedit - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - posel, ki presega redno upravljanje - enotno in nujno sosporništvo - pravdni stroški po uspehu
Glede enotnega, nujnega sosporništva zakoncev je ustaljena sodna praksa na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje. Tako mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, vsaj konkludentno soglasje drugega zakonca.
Lastništvo električnih priključkov (električni vod) je primarno na strani odjemalcev, to je fizičnih oseb, v kolikor ne pride do prenosa na tretje osebe. Toženca nista dokazala, da je električni vod na parceli tožnice javno dobro v lasti države ali občine.
prošnja za preklic naroka - upravičen razlog - fikcija umika tožbe
Tožeča stranka je res v prošnji za preklic in preložitev naroku zatrjevala, da ima pooblaščenec ob istem času določen narok v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti in da je bil narok za glavno obravnavo določen že na naroku 14. 7. 2017 in da pooblaščenec ne more biti ob istem času na obravnavi v Murski Soboti in Celju ter da naj sodišče ugodi njegovi prošnji (listna št. 65 spisa). Vendar, kot je bilo ugotovljeno, je bil pooblaščenec tožeče stranke obveščen o zavrnitvi njegove prošnje za preklic - preložitev naroka tri tedne pred narokom. Zakaj ne bi mogel zagotoviti nadomestnega pooblaščenca - substituta ali zakaj ni vsaj poskusil sporazumno preložiti narok pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti in zakaj naj bi tožeča stranka zahtevala zastopanje točno tega pooblaščenca ni konkretizirala.
Posestna tožba in sklep sodišča, ki ji sledi, sta dajatvena. Restitucijski in prepovedni zahtevek morata biti določna in konkretizirana, da ju je mogoče izvršiti. Uveljavljanje in oblikovanje zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke, sodišče pa o njem odloča v mejah postavljenega zahtevka.
Ponovno materialno procesno vodstvo sodišča glede nepopolnosti tožbenega predloga po tem, ko je bilo enkrat že opravljeno (in mu je tožnica sledila, a je kasneje pravilno modificiran zahtevek spet umaknila) in jo je na nepopolnost opozarjala tudi tožena stranka, ni bilo več potrebno. Aktivnost sodišča pri opozarjanju na pomanjkljivosti v tožbenem predlogu je omejena. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je na strani tožeče stranke.
Ker je kabelsko omrežje že zasuto in teren utrjen, posest zemljišča pa tožnici že vzpostavljena, je pravilno ugodeno le prepovednemu zahtevku za bodoče izvajanje takšnih motilnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje kot sankcija za ugotovljeno samovoljno zasebno uveljavljanje pravic motitelja mora biti objektivno mogoče in upravičeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00007932
SZ-1 člen 93. ZPP člen 70.
zahteva za izločitev sodnika - izločitveni razlog - stanovanjska najemna razmerja - dolžnosti lastnika stanovanja - opustitev dolžnosti lastnika - znižanje najemnine
Tožnik ni dokazal, da najeto stanovanje ne bi bilo primerno za bivanje. Zato ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka iz tega naslova in tudi ne more zahtevati povračila plačanih najemnin (93. člen SZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007925
ZPP člen 8, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.
dokazni sklep - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - sodna določitev meje - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Kadar sta pri oblikovanju dokazne ocene sodišču na volji dve verziji (vsaka od strank ponuja svojo), zadošča, da sodišče pojasni in utemelji, zakaj sledi eni, vsi navedeni razlogi pa a contrario pomenijo zadovoljivo obrazložitev, zakaj ni sledilo drugi, tej nasprotni verziji.
Postopek za ureditev meje je nepravdni in s kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Če je eden ne, to še ne pomeni, da jo je avtomatično dokazal drugi, ali, povedano drugače: predlagateljev neuspeh, še ne vodi nujno v uspeh nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je močnejšo pravico zatrjeval, a prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je ni dokazal, in s tem zaključkom se pritožnik izrecno strinja. Toda sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je ni dokazal niti nasprotni pritožnik, s tem zaključkom pa se strinja pritožbeno sodišče, saj pritožnik ni niti ustrezno trdil, še manj pa dokazal, da bi na spornem delu zemljišča pridobil močnejšo, npr. lastninsko pravico, zato je zaključek sodišča, da kriterija močnejše pravice v obravnavani zadevi sploh ni mogoče uporabiti, pravilen. V takem primeru je treba uporabiti naslednjega v vrsti kriterijev za urejanje meje - zadnjo mirno posest.
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da naj bi bil upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo v nevestnem ravnanju njene odvetnice. Pooblastilno razmerje med tožnico in njeno odvetnico je prenehalo šele, ko je tožnica odvetnici ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje preklicala pooblastilo. Do takrat pa se pasivnost odvetnice (nevložitev pritožbe zoper sodbo v pritožbenem roku) šteje kot tožničina. To pomeni, da so okoliščine zamude vendarle nastale v tožničini sferi. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - krog zakonitih dedičev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Tožnica in zapustnik sta se spoznala v zrelih letih. Skupnost partnerjev je v tem življenjskem obdobju v mnogočem drugačna od skupnosti mladega para, mladih staršev, zaposlenega para, mladih upokojencev ... V smislu kvalitete partnerskega odnosa je ključno, da sta živela v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana in sta tudi navzven delovala kot zakonski par ter si v jeseni življenja nudila oporo.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00007551
ZVEtL člen 26. ZVEtL-1 člen 47, 47/3, 57, 57/3. ZNP člen 37.
določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dodatni sklep - vknjižba služnostne pravice - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - sprememba materialnega predpisa - prehodna določba
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo napake pri uporabi tedaj veljavnega predpisa, je bilo treba zaradi kasnejše spremembe tega materialnega predpisa, ki ga je po izrecni predhodni določbi treba uporabiti, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek zaradi odločanja o služnosti na pripadajočih zemljiščih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007517
ZPP člen 8. OZ člen 564, 564/1. ZZZDR člen 124, 124/1. URS člen 33, 67.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - dokazovanje navideznosti pogodbe - kavza pogodbe - causa acguirendi - darilni namen - skupni namen pogodbenih strank - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost - odplačna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - bodoče obveznosti - prevzemnikove obveznosti - dolžnost preživljanja staršev - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - zasebna lastnina - ničnost pogodbe
Iz pogodbe (in ostalih izvedenih dokazov) izhaja, da se je toženka v zameno za prejeto premoženje zavezala staršema pomagati in da je to že prej delala. Takšna pogodba ni darilna pogodba. Upoštevaje tudi zaupnost oziroma osebnostnost odnosa med pogodbenikoma (očitno zapustniku ni bilo vseeno, kdo mu (je) pomaga(l) v času bolezni in premagovanja odvisnosti ter kdo poskrbi za njegovo ženo), bi bil vsakršen poskus primerjanja vrednosti danega in prejetega na podlagi sporne pogodbe, zgrešen. Ob tem, ko tudi ne gre za situacijo, ko bi pogodbenika že vnaprej ocenila, da bo imel kateri od njiju večje koristi od obveznosti, zaradi česar bi pogodba prenehala biti aleatorna, je ocena sodišča, da ne gre za darilno pogodbo, materialnopravno povsem pravilna.
Bistveni element ustavnega jamstva zasebne lastnine (33. in 67. člen URS) je v zagotovitvi in uresničitvi posameznikove svobode, ključni element te pa je svoboda razpolaganja. Nagib "izločiti iz dedovanja nujno dedinjo", tudi če bi obstajal, ne bi bil nedopusten in pogodba zaradi tega ne bi bila nična. Edina omejitev je tista, ki jo je tudi sodišče prve stopnje pravilno izluščilo v jedro spora - to je omejitev neodplačnega razpolaganja, če bi bil zaradi njega prikrajšan tožničin nujni delež. A ta omejitev, kot pojasnjeno, velja le za neodplačna razpolaganja. Ker sporna pogodba ni neodplačna, je izpodbijana odločitev pravilna.