ZPP člen 216, 286, 355, 358. ZOR člen 188, 200, 201, 201/3, 376.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - katastrofalna škoda - invalidnost - poškodbe glave - nevrološka poškodba možganov - predhodna poškodba oškodovanca - poškodba otroka med hospitalizacijo - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - doživljenjska mesečna renta - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - premoženjska škoda - odmera odškodnine - pravična ocena - zastaranje odškodninske obveznosti - temeljna obrestna mera - zamudne obresti
Prva tožnica vtožuje odškodnino za škodo zaradi hude poškodbe glave, ki jo je dobila aprila 1995 med hospitalizacijo. Z vmesno sodbo je bilo glede prve tožnice že odločeno o vseh elementih odškodninske odgovornosti in o ugovoru zastaranja, ki sta ga uveljavljali toženki. Odločeno je bilo tudi o odgovornosti druge toženke, kot je jasno razvidno iz uvoda in obrazložitve vmesne sodbe, ki ju je treba upoštevati v povezavi z njenim izrekom.
Ni mogoče ugotoviti, kako bi potekal razvoj prve tožnice in kakšne posledice bi imela, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. V njem je bil poškodovan del že prej difuzno okvarjenih možganov (leva možganska polobla), in sicer tista hemisfera, ki je bila predhodno že prizadeta (del, kjer sta centra za vid in govor).
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - zastopanje več strank
V primeru, če je vloženih več posamičnih tožb (za 13 tožnikov) in se več pravd združi v skupno obravnavanje po določbi 300. člena ZPP, se nagrada za zastopanje več strank po 7. členu OT odmeri za odvetniške storitve, opravljene po sprejemu sklepa o združitvi, za odvetniške storitve, ki so opravljene pred združitvijo pravd, pa se nagrada odmeri po Tar. št. 15 (in 18). Zato je sodišče prve stopnje stroške odmerilo pravilno in vsakemu od tožnikov priznalo stroške za pristop na narok, od tedaj dalje pa le nagrado za združeni postopek v skladu z določbo tretjega odstavka 7. člena OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007747
ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 58, 58/2. ZPP člen 3, 3/2, 199. OZ člen 255.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - obseg in deleži na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zloraba pravic - podjetniško premoženje - stranska intervencija v pravdi - položaj stranskega udeleženca
Upnik ne more že vnaprej nasprotovati pravici partnerjev, da s postopkom na ugotovitev deleža na skupnem premoženju izkažeta drugačen delež, kot je vknjižen v zemljiški knjigi. Predmet obravnave je enak, kot bi bil v primeru, če bi prišlo do postopka zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih ravnanj ob morebitni sklenitvi sporazuma o določitvi deležev na skupnem premoženju, zato zgolj urejanja razmerja med strankama v pravdi in ne pogodbeno ni mogoče šteti kot nedopustnega.
Ker je toženka v tej pravdi soglašala, da sta s partnerjem skozi dolgoletno življenjsko skupnost v enaki meri prispevala k ustvaritvi in ohranjanju skupnega premoženja, stranski intervenient (upnik) zgolj z lastno aktivnostjo nasprotnega učinka ne more doseči.
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica
V primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo. Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - bistvena sestavina pogodbe - plačilni rok - namen plačila - namen nakazila - pogodbeni namen - izpolnitev obveznosti - nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe - razdrta pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - dokazno breme - pravila o dokaznem bremenu
Materialno dokazno breme, da je bil namen tožnikovega plačila z dne 13. 8. 2010 plačilo kupnine po Pogodbi o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, je na tožniku. Ker svojih trditev v postopku ni izkazal, njegov zahtevek ni utemeljen.
V skladu z določilom 215. člena ZPP v primeru, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Sodišče prve stopnje pa na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti obstoja dogovora o vzdržanju Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 14. 6. 2010 v veljavi tudi po poteku roka za plačilo kupnine in posledično namena nakazila, ki ga je zatrjeval tožnik.
pogodba o poroštvu - pomanjkljivo izpolnjena poroštvena izjava - prenehanje poroštvene obveznosti - forma ad valorem - pisna oblika kot pogoj veljavnosti
V pisni obliki mora biti podan tisti del poroštvene izjave, ki poroka obremenjuje, medtem ko je del, ki porokov položaj olajšuje, veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. Napačni so zaključki sodišča, da bi bila veljavna zgolj pisna ukinitev toženkinega poroštva.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne stečajne mase - načrt prve razdelitve - prodaja premoženja - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - predračun stroškov - specifikacija stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - nepreverljivost odločitve
Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov.
Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za poslovno uspešnost
Sodišče prve stopnje je napačno kot ključno podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo razlike plače poudarilo, da ni ugotovilo soglasja volj glede zvišanja plače, kot je bila sicer določena v pisni pogodbi o zaposlitvi. Pritožba utemeljeno poudarja kot pomembnejše dejstvo, da je tožena stranka tožnici dejansko vseskozi obračunavala in izplačevala višjo plačo, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer ji je izdajala tudi plačilne liste, ki so med drugim vsebovale tudi jasen podatek o višini osnovne bruto plače.
Namen teorije o realizaciji je v priznanju veljavnosti pogodbam, ki bi bile zaradi pomanjkanja pisne oblike sicer neveljavne, vendar so stranke s celotno ali pretežno izpolnitvijo sprejele njihove pravne posledice.
Pogodba o najemu poslovnega prostora se odpoveduje sodno, za njeno sporazumno prenehanje pa posebna obličnost ni predpisana. Sporazum o prenehanju najemne pogodbe je lahko izrecen ali razviden iz konkludentnih ravnanj pogodbenih strank.
Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženca na prvi odstavek 349. člena OZ, po katerem terjatve iz gospodarskih pogodb in povrnitev izdatkov v zvezi s temi pogodbami zastarajo v treh letih. Ne glede na to, ali je najemna pogodba gospodarska pogodba ali ne, vtoževana terjatev ne temelji na tej pogodbi, temveč na neupravičeni obogatitvi (kondikciji) in zato zastara v splošnem petletnem obdobju.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - krog zakonitih dedičev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Tožnica in zapustnik sta se spoznala v zrelih letih. Skupnost partnerjev je v tem življenjskem obdobju v mnogočem drugačna od skupnosti mladega para, mladih staršev, zaposlenega para, mladih upokojencev ... V smislu kvalitete partnerskega odnosa je ključno, da sta živela v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana in sta tudi navzven delovala kot zakonski par ter si v jeseni življenja nudila oporo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007925
ZPP člen 8, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.
dokazni sklep - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - sodna določitev meje - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Kadar sta pri oblikovanju dokazne ocene sodišču na volji dve verziji (vsaka od strank ponuja svojo), zadošča, da sodišče pojasni in utemelji, zakaj sledi eni, vsi navedeni razlogi pa a contrario pomenijo zadovoljivo obrazložitev, zakaj ni sledilo drugi, tej nasprotni verziji.
Postopek za ureditev meje je nepravdni in s kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Če je eden ne, to še ne pomeni, da jo je avtomatično dokazal drugi, ali, povedano drugače: predlagateljev neuspeh, še ne vodi nujno v uspeh nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je močnejšo pravico zatrjeval, a prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je ni dokazal, in s tem zaključkom se pritožnik izrecno strinja. Toda sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je ni dokazal niti nasprotni pritožnik, s tem zaključkom pa se strinja pritožbeno sodišče, saj pritožnik ni niti ustrezno trdil, še manj pa dokazal, da bi na spornem delu zemljišča pridobil močnejšo, npr. lastninsko pravico, zato je zaključek sodišča, da kriterija močnejše pravice v obravnavani zadevi sploh ni mogoče uporabiti, pravilen. V takem primeru je treba uporabiti naslednjega v vrsti kriterijev za urejanje meje - zadnjo mirno posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008376
ZPP člen 8. OZ člen 131, 131/2, 144, 144/1.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost šole - odgovornost delodajalca - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči mladoletnik - otrok s posebnimi potrebami - posebne potrebe otroka - varstvo otroka - zaposleni v šolah - strokovna usposobljenost - vzgojno-izobraževalni zavod - delo s povečano nevarnostjo - predlog za postavitev izvedenca - neizvedba predlaganega dokaza
Trditev tožnice, da za delo ni bila usposobljena, ni šla v smeri njene formalne (ne)usposobljenosti (ni torej trdila, da za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom ni izpolnjevala formalnih pogojev) ali neizkušenosti (ni trdila, da za delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami ni imela ali je imela premalo izkušenj), ampak je bila trditev o njeni neusposobljenosti postavljena zgolj v kontekstu trditev o lastnostih varovanca (to je trditev o njegovi fizični moči, nepredvidljivosti, agresivnosti in neobvladljivosti) in le v zvezi z njim. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vedenje varovanca ni bilo tako kot je tožnica trdila, je ugotovitev, da je bila tožnica za delo z njim usposobljena (kot je trdila toženka), le logična posledica te ugotovitve. Ker tožničina formalna usposobljenost za delo v šoli s prilagojenim programom in zadostna izkušenost med pravdnima strankama niti nista bili sporni, je tudi pravilna.
Ker sodišče v dokaznem postopku preverja zgolj sporna dejstva, ni bilo nobene potrebe, da bi vprašanje usposobljenosti za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom preverjalo v dokaznem postopku oziroma z izvedencem za varstvo pri delu. Odločitev, da tega dokaza ne izvede, zato ni povzročila ne zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ne postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker trditev o tožničini usposobljenosti za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom med strankama ni bila sporna, sodišče te svoje ugotovitve tudi ni bilo dolžno posebej obrazložiti, izostanek teh razlogov pa ne predstavlja kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V konkretnem primeru odgovornosti zavarovanke toženke ni mogoče presojati po prvem odstavku 144. člena OZ, saj tožnica, ki je bila pri zavarovanki zaposlena in zadolžena za varovanje varovanca, ki je škodo povzročil, ni "druga oseba" v smislu te določbe. Dejstvo, da ima po tej določbi status odgovorne osebe šola kot pravna oseba in ne tožnica, na takšno presojo ne vpliva. Tožnice v konkretnem primeru ni mogoče ločevati od njenega delodajalca, saj je bila tožnica le njegova podaljšana roka. Opravljala je delo s področja svojega delodajalca in v njegovo korist.
dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - iztek roka - sodne počitnice - procesni rok - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - pravočasna dopolnitev tožbe
Petnajstdnevni rok za dopolnitev tožbe se je iztekel med sodnimi počitnicami, in to na soboto 15. 7. 2017 oziroma bi se zaradi določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel 17. 7. 2017, kar je tudi med sodnimi počitnicami. Dopolnitev tožbe, vložena 16. 8. 2017, je po povedanem pravočasna.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sodna poravnava - dvom v verodostojnost listine - izpodbijanje sodne poravnave - neskladnost s prostorskimi akti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti listine o pravnem naslovu (sodna poravnava). Tudi neskladnost s prostorskim aktom v postopku ustanovitve etažne lastnine ni relevantna.
ugovor dolžnika - ustni dogovor o plačilu - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje strank - reprogramiranje pogodbe - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Dolžnik je le pavšalno zatrjeval plačilo vseh terjatev po pogodbi in ustno dogovorjeni reprogram odplačevanja posojila. Če bi se o slednjem dogovoril z upnikom, bi imenoval osebo pri upniku in zapisal kakšna je bila vsebina reprograma. Sodišče prve stopnje bi na podlagi tako konkretiziranih trditev izvedlo dokazni postopek z zaslišanjem strank. Ustrezno in zadostno je obrazložilo zavrnitev predlaganega dokaza z zaslišanjem strank .
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje - vlaganja - izvedensko mnenje - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj razmerje med zapustnico in tožnikom (potomcem) ni ustrezalo dejanskemu stanu iz 32. člena ZD. Sodišče prve stopnje pri tem ni izpostavilo le, da med njima ni bilo skupnega življenja, ampak tudi da ni bilo (niti) skupnega pridobivanja. Prav tako je moč iz celotne (ožje) obrazložitve jasno razbrati, da tožnikove pomoči zapustnici ni moč opredeliti kot znatnejše. Ob tem, da ni razvidno, da bi tožnik v tej smeri v postopku na prvi stopnji sploh podal ustrezne (to je pravočasne in konkretne) trditve, pa upoštevaje prepričljivo obrazloženo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni šlo (niti) za skupno pridobivanje, pritožbeno izpostavljanje pomena dejanske pridobitne skupnosti (med prednikom in potomcem) za obravnavani primer niti ni relevantno.
obnova postopka - zavrnitev predloga - nova dejstva ali novi dokazi
Zatrjevani obnovitveni razlog (10. točka 394. člena ZPP) ni podan, saj nobeno dejstvo oziroma dokaz, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za obnovo postopka, ne predstavlja novega dejstva ali dokaza, na podlagi katerega bi bila za tožnika lahko izdana ugodnejša odločba. Vsi ti dokazi, na katere se sklicuje tožnik, so nastali kasneje in v času izdaje sodnih odločb sodišča prve in druge stopnje niso obstajali.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zakonske zamudne obresti - direktna tožba oškodovanca
Delno utemeljen je očitek o teku zakonskih zamudnih obresti, pri čemer je zmotno pritožbeno naziranje o uporabi 943. člena OZ. Navedeno določilo se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ.