Samostojni podjetnik posameznik ni pravna oseba, ampak gre za fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Takšna pravno organizacijska oblika se od pravno organizacijskih oblik gospodarskih družb razlikuje ravno po tem, da nima samostojne pravne osebnosti, ločene od pravne osebnosti nosilca podjema. Okoliščina, ali je tožnik plačal za toženca (in tožencu izstavil opomin) ali za toženca kot samostojnega podjetnika, na presojo, ali je s tem opravil predplačilo, zato ni relevantna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080190
OZ člen 150, 160. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 8, 8/1, 100, 100/1. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – cesta – podporna konstrukcija – gradba – nevarna stvar – objektivna odgovornost – občinska cesta – prometna ureditev na občinskih cestah – odgovornost občine – odgovornost za rušenje gradbe – prenos vzdrževanja občinskih cest na javno podjetje – kršitev prvice do dokaza – uveljavljanje procesnih kršitev
Sama cesta načeloma ni nevarna stvar, takšna pa lahko postane zaradi svojih lastnosti. V obravnavanem primeru je imela cesta na tem delu zaradi slabe gradnje takšne pomanjkljivosti, da udeležencem v prometu ni omogočala varne uporabe. Cesta na tem delu je predstavljala nevarno stvar.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0080187
OZ člen 352, 356. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost družbenika in direktorja – spregled pravne osebnosti – odškodninska odgovornost uprave – zastaranje odškodninske terjatve – terjatev iz pravnomočne in izvršljive sodbe zoper družbo – judikatna terjatev – desetletni zastaralni rok
Tožnik, ki uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot družbenika in direktorja družbe, ki ni plačala obveznosti iz pravnomočne sodbe, se neutemeljeno sklicuje na desetletni zastaralni rok, ki je predpisan za izvršitev judikatnih terjatev.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084961
SPZ člen 247, 247/1. SZ-1 člen 11, 11/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 3, 3/3.
izročilna pogodba – ustanovitev osebne služnosti – osebna služnost – služnost stanovanja – izselitev iz stanovanja in izpraznitev prostorov – nesporna dejstva – dokazovanje nespornih dejstev – ožji družinski člani – družina
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da imajo po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ pravico do uporabe stanovanja ne le imetnik služnosti stanovanja, ampak tudi člani njegove družine in pravilno zaključilo, da je skupnost toženca z A. A. šteti za družinsko skupnost. Višje sodišče se strinja, da ima toženec za bivanje v spornem stanovanju pravni naslov, ki ga izvaja kot član družine iz pravice služnostne upravičenke (svoje matere).
Če zavarovanec opravičeno verjame, da je ključe avtomobila nekje založil, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, je situacija podobna kot v primeru, če sploh ne ve, da jih je izgubil.
V kakšnem roku je dolžna zavarovalnica ugotoviti obstoj in znesek obveznosti in izplačati zavarovalnino, je določeno v 943. členu OZ. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči rok za plačilo zavarovalnine od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. V konkretnem primeru je zavarovalnica odklonila zahtevek iz kasko zavarovanja na podlagi trditev samega zavarovanca v prijavi, da ključev ne more vrniti, ker jih je izgubil in na podlagi pogodbenega določila, da zahtevek lahko zavrne, če je zavarovanec o tem ni nemudoma obvestil. Šele v sodnem postopku se je ugotovilo, da ima za tako opustitev v konkretnem primeru zavarovanec opravičilo, kar izključuje pravico zavarovalnice, da zmanjša svojo obveznost.
Za zamudo zavarovalnice v konkretnem primeru ni ključen trenutek, ko je na pogodbeni podlagi odklonila zahtevek, pač pa ko je sodišče ugotovilo s sodbo obstoj obveznosti zavarovalnice.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče smelo ugotavljati tožničino škodo le z izvedencem. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi terjalo posebno strokovno znanje. Predvsem pa v pravdnem postopku velja načelo proste dokazne presoje.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081656
ZZZDR člen 12. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3102. ZPP člen 239, 286b.
zunajzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravno vprašanje – ljubezenska zveza – vlaganja v nepremičnino – sugestivno vprašanje – uveljavljanje procesnih kršitev – ekonomska skupnost – skupni bančni račun – skupno gospodinjstvo – čustvena navezanost – notornost – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Sam obstoj ljubezenske zveze s toženko ne zadošča za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti.
Ekonomska skupnost je le eden od znakov zunajzakonske skupnosti, ki sama zase za ugotovitev obstoja zunajzakonske zveze ne zadošča. Predvsem pa tožnik navedb o obstoju ekonomske skupnosti in skupnem bančnem računu ni dokazal.
Pritožbeno sodišče sicer sledi pritožbenim navedbam, da sta bili pravdni stranki par in ne le sostanovalca, vendar slednje za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča. Zunajzakonska skupnost je le tista dalj časa trajajoča življenjska skupnost, ki jo je po vsebini in intenzivnosti mogoče enačiti z zakonsko zvezo.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT v zvezi s 14. in 19. členom ZOdvT je stranka v ponovljenem postopku upravičena do nove nagrade za narok. Takšno je tudi utrjeno stališče sodne prakse.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080186
SPZ člen 19, 222. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 2/1-6, 2/1-7, 3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – javna cesta – javno dobro – status grajenega javnega dobra – pridobitev statusa – razpravno načelo – protispisnost
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnina ne more pridobiti z uporabo, ampak ga grajeno javno dobro pridobi na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odpovedni rok – pavšalno mesečno plačilo – razlaga pogodbe
Pogodba v času odpovednega roka še vedno velja in tožena stranka je dolžna izpolniti s pogodbo prevzete obveznosti. Tožena stranka je imela možnost koristiti s pogodbo dogovorjene storitve tožnika in če teh storitev ni koristila ni prosta obveznosti mesečnega plačila pavšala.
račun upnika kot obvezna sestavina predloga za izvršbo
Ko je predlagana izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika na njegovem računu, je račun upnika, na katerega se bo nakazal izterjani znesek, obvezna sestavina predloga, brez katere izvršbe ni mogoče opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023216
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna škoda
Predložitev predlaganega vprašanja glede razlage pojma „kraj, kjer je nastala škoda“ v predhodno odločanje Sodišču EU ni potrebna. Kot kraj nastanka škode se upošteva zgolj kraj nastanka prve oziroma neposredne škode. Glede tega vprašanja torej že obstaja sodna praksa Sodišča EU, in sicer ne zgolj po Uredbi (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ), ampak tudi po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je glede izbirne pristojnosti po kraju škodnega dogodka vsebinsko enaka sedaj veljavni Uredbi št. 1215/2012.
stroški postopka o prekršku - uklonilni zapor - pravnomočnost odločbe o prekršku
Stališče prvostopenjskega sodišča, da postopka določitve uklonilnega zapora ni mogoče obravnavati izven konteksta postopka o prekršku in da je bil postopek določitve uklonilnega zapora del izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od postopka v prekršku, v katerem je storilcu izdana odločba o prekršku, je načeloma sicer pravilno. Vendar je po mnenju pritožbenega sodišča v predmetni zadevi potrebno upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera. V predmetnem postopku so namreč storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku v postopku določitve uklonilnega zapora zaradi neutemeljeno oziroma preuranjeno vloženega predloga za določitev uklonilnega zapora, saj je bilo tekom postopka ugotovljeno, da odločba o prekršku prekrškovnega organa sploh ni postala pravnomočna in izvršljiva.
ZFPPIPP člen 49, 52, 52/2, 52/2-2, 121, 121/1, 397, 397/2, 447. ZPP člen 18, 18/3, 319, 319/1. Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3.
postopek osebnega stečaja – mednarodna pristojnost – vpliv pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja
Pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja sanira tudi morebitne napake pri izdaji tega sklepa, ki jih zunaj postopka z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi (teh sicer v postopku zaradi insolventnosti upnik niti ne more vložiti) ni mogoče sanirati.
Postopek osebnega stečaja je bil pravnomočno začet. Ob tem dejstvu pa sodišču Republike Slovenije ni mogoče odreči pristojnosti za odločitev o začetku postopka odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj (tekočega) postopka osebnega stečaja. Ali bo tak sklep priznan tudi v drugih članicah EU ali pa bo uveljavljen pridržek iz 3. člena Uredbe Sveta (EU) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, pa presega možnosti presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa. Pristojnost glede odpusta obveznost je vezana le na izdani sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki je že pravnomočen.
Trditveno (in dokazno) breme je na stranki, ki predlaga oprostitev. Tožnik ni niti v predlogu za oprostitev niti v izjavi o premoženjskem stanju zatrjeval okoliščin, ki so pomembne za presojo premoženjskega stanja.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0085545
ZLNDL člen 3, 3/1. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1. ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 184, 184/2, 212, 214, 214/2.
izločitvena pravica – tožba na ugotovitev lastninske pravice – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pravna oseba – (dejanska) pravica uporabe – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje podjetja – načelo proste presoje dokazov – istovetnost nepremičnin – trditveno in dokazno breme – posledice neplačila sodne takse – umik pritožbe
V pravdi je pripadnost pravice uporabe na dan uveljavitve ZLNDL mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z listinami, ki bi lahko bile podlaga za vpis lastninske pravice po določbah ZZK-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51.
odmera nagrade izvedencu - manj zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje
Število strani izvedenskega mnenja in število vprašanj oziroma odgovorov, ki jih je moral podati izvedenec, nista edini merili za ocenjevanje zahtevnosti izvedenskega mnenja. Izvedenec v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je obravnavanje prometne nesreče bilo zahtevno, ker je bilo izračunavanje naletnih hitrosti zaradi manjših poškodb na vozilih zahtevnejše, kot v primerih, ko so poškodbe na vozilih večje in da je pri vsem tem bila potrebna tudi analiza delovanja semaforske opreme. Tako glede na zahtevnost analize, ki jo je moral opraviti sodni izvedenec, da je odgovoril na sicer le štiri vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče, ob upoštevanju vsebine izvedenskega mnenja pritožbeno sodišče šteje, da gre za zahtevno izvedensko mnenje.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 39.
stroški pravdnega postopka – nagrada odvetniku – potrebnost vloge – nagrada za končno poročilo stranki – nagrada za narok – urnina
Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).