namen posojila – prekoračitev trditvene podlage – dokazno breme – pravica do izjave
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je v obravnavani zadevi bistveno, za kateri namen sta toženka in pokojni A. posojilo dejansko porabila, in ne kako bi bilo po presoji sodišča v njuni situaciji najbolj razumno postopati. Sodišče bi moralo namen danega posojila ugotoviti na podlagi konkretnih okoliščin obravnavane zadeve. Če tega na podlagi izvedenih dokazov ne bi moglo zanesljivo ugotoviti, bi moralo v skladu z 215. členom ZPP odločiti na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Napačno je stališče tožeče stranke, da že samo dejstvo, da so bila plačila izvedena v tem obdobju, pomeni, da so dejanja izpodbojna – da torej že iz tega izhaja, da je tožeča stranka ob njihovi izvedbi bila insolventna, tožena stranka pa je to vedela oziroma bi to vsaj morala in mogla vedeti. Res je sicer, da se pri izplačilih v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja domneva, da je upnik vedel za dolžnikovo insolventnost. Pri tem pa gre le za domnevo in ne za dejstvo. V primeru, ko upnik ugovarja dolžnikovi insolventnosti, mora slednjo dokazati dolžnik. Breme njenega dokazovanja je namreč za upnika prehudo. Že v pogodbah je bilo namreč določeno, da bo tožeča stranka svojo obveznost izpolnila kasneje kot tožena. Takšen dogovor seveda ne daje nikakršne informacije o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086189
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo predloga – mnenje tožilca – predkaznovanost – kršitev pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ocenilo, da predlagani način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojencu tudi ob upoštevanju njegovih družinskih razmer in skrbi za otroke ni smotrn in upravičen. Z mnenjem tožilca o obsojenčevem predlogu, ki niti ni obrazloženo, se je sodišče seznanilo, ni pa nanj vezano. Obsojenec ni edina oseba, ki lahko poskrbi za otroke, zanje bosta lahko skrbeli tudi njihovi materi. Enake družinske razmere so obstajale v času storitve kaznivega dejanja in so bile v zadostni meri upoštevane ob izreku sodbe.
Sodišče je sklepalo na osebnost obsojenca in na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj na prostosti tudi iz okoliščine, da je novo kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi po prejšnji pogojni obsodbi, v obeh primerih je šlo za kazniva dejanja z elementi nasilja. Obsojenec ne navaja ovir, ki naj bi mu v preteklosti preprečevale vključitev v društvo za nenasilno komunikacijo, zato zgolj izkazani interes po takšni vključitvi ne vpliva bistveno na presojo sodišča.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080186
SPZ člen 19, 222. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 2/1-6, 2/1-7, 3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – javna cesta – javno dobro – status grajenega javnega dobra – pridobitev statusa – razpravno načelo – protispisnost
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnina ne more pridobiti z uporabo, ampak ga grajeno javno dobro pridobi na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072606
ZIL-1 člen 47, 119, 105, 105/2, 121a, 121a/2. OZ člen 135. ZPP člen 44, 44/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 13, 13/1.
kršitev blagovne znamke – pravice iz znamke – odškodninska odgovornost – povrnitev škode – licenčna analogija – primerna licenčnina – krivda – malomarnost – publicitetno načelo – vrednost zahtevka
V primeru nezakonitega posega v zavarovane pravice iz znamke se šteje, da si je kršitelj ustvaril enak ekonomski položaj, kot če bi z imetnikom znamke sklenil pogodbo za izkoriščanje znamke. Zato gre imetniku znamke v primeru, ko je kršitev znamke pravnomočno ugotovljena, odškodnina vsaj v višini licenčnine za čas, ko je kršitelj znamko uporabljal.
Običajna (razumna) licenčnina, določena po licenčni analogiji, predstavlja licenčnino, ki bi jo imetnik znamke prejemal od kršitelja v primeru pogodbene rabe pravice oziroma, ki se po navadi zaračunava za tovrstno rabo. Pomembno je, da se kršena pravica glede na svojo vrsto lahko uporablja v premoženjskopravnem smislu in ima ta uporaba objektivno tržno vrednost. Pri odmeri hipotetične primerne licenčnine je treba upoštevati, da kršitelj pravice ne sme biti v boljšem položaju kot tisti, ki bi/je varovano pravico uporabljal kot pogodbeni licencojemalec, ki bi sklenil licenčno pogodbo z razumno vsebino.
Merila za določitev primerne licenčnine so objektivizirana.
Licenčnine se v praksi določajo v deležu od prihodka oziroma prometa ali dobička jemalca licence, v enkratnem pavšalnem znesku ali pa v določenem znesku od prodanega ali proizvedenega proizvoda.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – borzni in nepremičninski posli – ocena prispevkov nekdanjih zakoncev k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja
Podjetniška sposobnost tožnika je izkazana z ogromnim dobičkom, ki je posledica njegovih poslovnih odločitev, toženka pa ni dokazala, da bi bila enako uspešna, če bi upravljala s skupnimi sredstvi, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožniku 6/10 delež na skupnem premoženju.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda – zadržanje brez privolitve
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se zadržanje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku podaljša za čas enega leta, saj zaradi duševne motnje in sindroma odvisnosti od alkohola brez stalne tuje pomoči in stalnega nadzora sam ne more preživeti.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – neme degenerativne spremembe – strah – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Prej neme degenerativne spremembe je razkril šele škodni dogodek. Po utrjenem stališču sodne prakse zato niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča že izdelano izvedensko mnenje izvedenca dr. V. v drugi zadevi, ki je bilo po navedbah tožnika, tožniku v izrazito škodo, ne more nuditi podlage za zaključek o izvedenčevem vnaprejšnjem prepričanju o tem, da bo tudi v predmetni zadevi podal za tožnika neugodno izvedensko mnenje.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 39.
stroški pravdnega postopka – nagrada odvetniku – potrebnost vloge – nagrada za končno poročilo stranki – nagrada za narok – urnina
Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.
poenostavljena prisilna poravnava – zloraba pravic – odprava insolventnosti – načelo dobre vere in poštenja
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen odpravi insolventnosti. To pomeni, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in posledično ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta.
Tožeča stranka konkretnih trditev ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune.
Razen končanja predmetnega stečajnega postopka v tem stečajnem postopku ni več kaj postoriti. S predlagano razrešitvijo upravitelja zato ni več mogoče doseči bistvenega namena razrešitve. Ta namreč ni niti kaznovanje upravitelja niti uveljavljanje njegove odškodninske odgovornosti zaradi odločitev, ki jih je sprejel v insolvenčnem postopku. Namen krivdne razrešitve je zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072595
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 289, 299, 299/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – nekonkretiziran pritožbeni razlog – nedovoljen pritožbeni razlog – čas izpolnitve – nedoločen rok – pravočasnost izpolnitve – dolžnikova zamuda
Protispisnost je podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala, za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo.
Presoja pravočasnosti izdelave posla je odvisna od roka, v katerem je posel treba opraviti. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo šele, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.
račun upnika kot obvezna sestavina predloga za izvršbo
Ko je predlagana izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika na njegovem računu, je račun upnika, na katerega se bo nakazal izterjani znesek, obvezna sestavina predloga, brez katere izvršbe ni mogoče opraviti.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023216
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna škoda
Predložitev predlaganega vprašanja glede razlage pojma „kraj, kjer je nastala škoda“ v predhodno odločanje Sodišču EU ni potrebna. Kot kraj nastanka škode se upošteva zgolj kraj nastanka prve oziroma neposredne škode. Glede tega vprašanja torej že obstaja sodna praksa Sodišča EU, in sicer ne zgolj po Uredbi (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ), ampak tudi po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je glede izbirne pristojnosti po kraju škodnega dogodka vsebinsko enaka sedaj veljavni Uredbi št. 1215/2012.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje – kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj s sklicevanjem na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.