odgovornost - nesreča - premikajoča vozila - obojestranska krivda
Pravna podlaga za ugotavljanje odškodninske odgovornosti je v tem gospodarskem sporu določba čl. 178/II (takrat veljavnega) ZOR, po kateri se pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, uporabljajo pravila v krivdni odgovornosti. Če je ugotovljena obojestranska krivda, je namreč odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivdne vsakega od imetnikov motornih vozil. Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta k nastanku prometne nesreče pripomogla oba udeleženca, vendar, da je glavni vzrok za nastanek nesreče v ravnanju zavarovanca tožeče stranke, ki je bistveno bolj pripomogel k nastanku nesreče, saj je vozil motorno kolo pod vplivom alkohola, z neustreznim nakazovanjem smeri in zavijanjem v levo v neustreznem trenutku ter brez poprejšnjega preverjanja vozil okoli sebe, in da je zavarovanec tožene stranke s tem, ko je vozil prehitro, pripomogel k nesreči le v manjšem delu, je pravilna tudi njegova razmejitev krivdnih deležev med zavarovancema tožeče stranke in tožene stranke ter s tem njune odgovornosti za škodo v razmerju 70%:30%.
sodna taksa - sklep o stroških - nadaljnji izvršilni stroški
Sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih odmeri sodišče v teku izvršilnega postopka, ni sklep o stroških v smislu tarifne številke 2/3 Zakona o sodnih taksah, zato upnik ni dolžan plačati odmerjene sodne takse.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 425, 425/1. ZPP člen 81, 81/5.
izbris iz sodnega registra - pravno nasledstvo - rok - nadaljevanje izvršbe
Dne 7.4.2007 je pričel veljati ZFPPod-B, ki v 1. odstavku 4. člena določa, da se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi ZFPPod, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo. Nato pa je z dnem 21.4.2007 začel učinkovati sklep Ustavnega sodišča RS, št. U-I-117/07-7 z dne 20.4.2007, ki je v 2. do 4. točki izreka določal, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje ZFPPod-B, da v času zadržanja ustavitve postopkov iz 1. odstavka 4. člena ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov in da so v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti zoper družbenike na podlagi 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod, novih postopkov pa ni mogoče začeti, ter da zastaranje terjatev v času zadržanja ne teče. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ZFPPod-B nato dne 21.6.2007 z odločbo št. U-I-117/07-19 odločilo, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B, nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod (6. točka izreka). Tako je bil na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-117/07-7 z dne 20.4.2007 zadržan tudi enoletni rok za uveljavljanje zahtevkov upnikov zoper družbenike izbrisanih družb po ZFPPod, zato se je le-ta podaljšal za toliko dni, kolikor je trajalo učinkovanje sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-117/07-7 z dne 20.4.2007, tj. od 21.4.2007 pa do 3.7.2007 (ko je začela učinkovati odločba št. U-I-117/07-19 z dne 21.6.2007 - 42. točka obrazložitve). V konkretni zadevi je pričel teči enoletni rok za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike izbrisane družbe dne 23.5.2006 (dan objave izbrisa dolžnika iz sodnega registra v Uradnem listu RS). V času od 21.4.2007 do 3.7.2007 pa je bil zadržan in se zato do 4.7.2007, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, še ni mogel izteči.
Prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da so bile tožnikove duševne bolečine blažje in da niso bile dolgotrajne, da tožnik ni izgubil avtoritete in ugleda v službi, da zadeva na njegovo profesionalno (managersko) integriteto ni vplivala in da tožniku pri opravljanju dela ni bilo posebej neprijetno. Ne gre prezreti nespornega dejstva, da se tožnikova izjava ni razširjala vse vprek, na primer preko medijev, pač pa le znotraj podjetja, katerega predsednik uprave je bil tožnik. V tem smislu je še toliko bolj pomembna ugotovitev, da ugleda in avtoritete v službi ni izgubil. Iz vseh navedenih okoliščin spora pritožbeno sodišče sklepa, da pravična denarna odškodnina kot satisfakcija za tožnikove duševne bolečine v tem primeru ne pride v poštev.
Odtujitev in obremenitev nepremičnin je dopustna le v sorazmerju z višino zavarovane terjatve.
Nedopustno je izdati začasno odredbo na premoženju, ki občutno in večkrat presega vrednost terjatve (terjatev 2.000.000 SIT) različne zgradbe in zemljiška vredna najmanj 50.000.000 SIT).
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - ustavitev izvršbe - pravna podlaga
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za ustavitev izvršbe na nepremičnino dolžnice iz razloga, ker zemljiškoknjižno sodišče ni opravilo zaznambe izvršbe in zemljiške hipoteke, saj se v obravnavanem primeru vodi izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - zastaranje
Borzno posredniška hiša objektivno odgovarja za unovčenje delnic. Zastaranje začne teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in ne takrat, ko bi lahko izvedel za škodo.
V konkretnem primeru teče izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodbe, s katero je določena obveznost dolžnika. Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil prostovoljno v paricijskem roku 15 dni, je bil upnik primoran sprožiti predmetni postopek. Sicer drži, da je v predlogu za izvršbo predlagal izvedbo del po družbi G. d.o.o., in da je bila le-ta določena tudi v sklepu o izvršbi, vendar pa je tu potrebno upoštevati dejstvo, da sta stranki predmetnega postopka upnik in dolžnik, ne pa tudi družba G. d.o.o. ali L. d.o.o. S sklepom o izvršbi sodišče pooblasti upnika, da sam ali s pomočjo tretje osebe, izvrši potrebno dejanje, in na ta način doseže namen dolžnikove obveznosti. Tako kot ni potrebno, da upnik v predlogu za izvršbo določi tretjo osebo, tako tudi ni izključena možnost, da to dejanje opravi upnik sam, če bi tretja oseba ne bila določena, včasih pa to dejanje izvršita tudi upnik in tretja oseba skupaj. Tretja oseba tako ni udeleženec v izvršilnem postopku. Vendar pa upnik odgovarja za pravilno izbiro tretje osebe. Če je torej ravnal vestno in z dolžno skrbnostjo, neuspeh ali pomanjkljivosti izvršenega dejanja nista breme upnika, temveč je za to odgovoren dolžnik, ker je s svojim ravnanjem oz. pasivnostjo povzročil, da se njegova obveznost izvršuje na takšen način (dr. Borivoj Starovič, Komentar zakona o izvršnom postupku, str. 551). V konkretnem primeru je upnik za izvajalca izbral družbo G. d.o.o., vendar pa je sodišču prve stopnje večkrat sporočil, da le-ta gradbenih del zaradi prenizke cene noče izvršiti, končno pa je predlagal, da se potrebna dela izvršijo preko družbe L. d.o.o. Sodišče prve stopnje je to vlogo vročilo dolžniku v izjavo, vendar pa ta nanjo ni odgovoril, iz česar je mogoče sklepati, da takšnemu upnikovemu predlogu ni nasprotoval. Glede na navedeno so zato dolžnikove pritožbene navedbe, da upnik gradbenih del ni izvršil z izvajalcem, ki je bil določen v sklepu o izvršbi, pravno irelevantne.
Pooblastilo po zaposlitvi predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem izjava volje, ki jo poda pooblaščenec brez izrednega pooblastila, nima učinkov za zastopanega. Že iz tega razloga je treba določilo 80. čl. OZ tolmačiti restriktivno. Pooblaščenci po zaposlitvi ne smejo prenašati pooblastil na tretje osebe.
V obravnavni zadevi ni bilo pravne podlage za ustavitev izvršbe na podlagi 88.čl. ZIZ, ki govori o neuspešnem, ne pa o neopravljenem rubežu, kot je bilo v konkretnem primeru. Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljen upnikov očitek, da bi potem, ko je sodišče ugotovilo, da dolžnikov naslov ni pravilen, moral biti upnik s strani sodišča pozvan, da v določenem roku sodišču predloži nov naslov dolžnika.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke je nedoločen oziroma nedoločljiv. Ker je osnovna enota v pravnih razmerjih na nepremičninah zemljiška parcela, kot to izhaja iz 1. tč. 2. odst. 11. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in je njen identifikacijski znak oznaka katastrske občine v kateri se nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru (5. tč. 1. odst. 3. čl. ZZK-1), bi morala tožeča stranka v tožbenem zahtevku nepremičnino označiti s tem identifikacijskim znakom s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, torej navesti parcelne številke in ustrezno ime katastrske občine.
ZIZ člen 29, 29/1, 29/2, 34, 34/2, 56, 56/1, 169. ZOR člen 277. OZ člen 376.
izvršilni postopek – narok – omejitev izvršbe – ugovor po izteku roka – tek zamudnih obresti
Odločba št. U-I-300/2004 ima za posledico, da je tudi za tista obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ treba za čas po 1.1.2002 uporabljati 376. člen OZ, ki določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Glede 376. člena OZ je bil dan tudi predlog za oceno njegove ustavnosti in tudi v zvezi s tem vprašanjem je Ustavno sodišče RS že odločilo (odločba št. U-I-267/06) in sicer, da 376. člen OZ ni v neskladju z Ustavo. Dolžnik v rednem ugovornem postopku zoper sklep o izvršbi višini terjatve ni mogel ugovarjati, ker je prišlo do izdaje omenjene Ustavne odločbe šele kasneje. Ker izvršilni postopek še ni pravnomočno zaključen temveč izvršba še teče je po oceni pritožbenega sodišča dolžnikov ugovor prvostopenjsko sodišče nepravilno obravnavalo in tega zavrglo kajti obravnavati bi ga moralo vsebinsko po 1. odst. 56. člena ZIZ kot dovoljen ugovor po izteku roka.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A, Ur. l. RS, št. 23/99), ki je začel veljati 24.9.1999, opredelil kot storilca kaznivega dejanja po 1. odst. 183. člena KZ, v kolikor je izvrševal takšna spolna dejanja, ki so bila izvršena nad osebo mlajšo od 15 let, če je tudi obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve. To pa pomeni, da je novela KZ-A vnesla nov in bistveni konstitutivni znak kaznivega dejanja po 1. odst. 183. člena, ki pa ga mora vsebovati tudi opis kaznivega dejanja. Na ta način, ko dejstveni opis ugotavlja "očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve" se šele lahko po noveli KZ-A razmeji meja med kaznivostjo in dovoljeno spolno praktiko med osebami drugega ali istega spola. Ker pa je novelirano kaznivo dejanje milejše za storilca zato pritožbeno sodišče zaradi pravila iz 2. odst. 3. člena KZ ni smelo poseči v izpodbijani krivdorek in eventualno presojati, ali so dokazana tista ravnanja obtožencu, ki naj bi jih storil v času od januarja 1997 do 24.4.1999 in ki so bila kazniva po prej veljavnem 1. odst. 183. člena KZ (Ur. l. RS, št. 63/94).
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - bistveno zmanjšanje prištevnosti - silobran - putativni silobran - skrajna sila - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe na mah - naklep
Zaradi osebne spremenjenosti obtoženca v posledici razvoja sindroma odvisnosti od alkohola in alkoholnega psihoorganskega sindroma, vpliva odnosov v družini ter čustveno nasičenost situacije, katere ni načrtoval, je v celoti sprejemljiv zaključek, da je obtoženec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. V okviru te je ravnal z direktnim naklepom kar dokazuje uporabljeno sredstvo, moč zamaha in dejstvo, da oškodovancu - očetu ni pomagal.
Dejanja ni storil v silobranu ali prekoračenem silobranu, saj manjka za to potreben element istočasnosti protipravnega napada in neizogibno potrebne obrambe. Po odvzemu palice očetu ta ni več bil v fazi napada in glede tega obtoženec tudi ni bil v zmoti (putativni silobran), saj oškodovanec ni storil ničesar več. Zaradi napada in ne odvračanja kakšne druge nezakrivljene nevarnosti pa ni mogoče govoriti tudi o skrajni sili. Zatrjevano ravnanje v smislu IV. odst. 135. čl. KZ - na mah pa izključuje okoliščina, da napad in žaljivke s strani oškodovanca pri normalno občutljivem človeku objektivno ne bi povzročile reakcije katero je izkazal obtoženec. To je pripisati njegovim subjektivnim lastnostim in stanju, v katerem se je takrat nahajal.
Neutemeljene so trditve v pritožbi, da je tožnik znal voziti, kljub temu, da vozniško dovoljenje formalno ni bilo veljavno. Vožnja v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja ni dovoljena. Poleg tega pa tudi citirani zavarovalni pogoji vežejo zavarovalne pravice izključno na veljavno vozniško dovoljenje.
Preizkus stroškovne odločbe je mogoč, glede na v spis predložen stroškovnik iz katerega jasno izhaja katere stroške in v kakšni višini je sodišče prve stopnje priznalo. Slednji pa so priznani v skladu z veljavno odvetniško in taksno tarifo. S tem je preizkus mogoč.
ZTPDR člen 14. ZDR/90 člen 16, 100, 100/1, 100/1-4.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – poskusno delo – akt o sistemizaciji delovnih mest
Ker tožnikovo delovno mesto, kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi ter nato predmet spremljanja ter ocene poskusnega dela, ni bilo vsebovano v veljavni sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki, tožena stranka zaradi negativne ocene poskusnega dela ni zakonito izdala sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom invalidu 2. kategorije
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je delodajalcu dolžan povrniti izplačano nadomestilo plače za zmanjšani delovni čas invalidu II. kategorije, ki ni dejansko pričel z delom na drugem, primernem delovnem mestu zato, ker je zbolel (nastopil bolniški stalež).
načelo pomoči prava neuki stranki – skrbnost odvetnika – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti
Za prava neuke stranke obveznost gotovo izhaja iz 12.čl. ZPP (načelo pomoči prava neuki stranki), v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tako situacijo. Tožnik je imel v postopku praktično ves čas pooblaščenca, ki je odvetnik - po njem je vložil predmetno tožbo in pooblaščenec je bil tudi vabljen na prvi narok za glavno obravnavo, res pa se pooblaščenec naroka za glavno obravnavo ni udeležil, niti ni poslal nobenega pojasnila v zvezi s svojim izostankom. Se je pa tožnik s svojim pooblaščencem očitno pred prvim narokom posvetoval, saj je modificiral zahtevek, umaknil predlog za zaslišanje priče, ker je le-ta umrla in predlog za opravo ogleda, vztrajal pri zaslišanju priče D.Š., katerega zaslišanje je predlagal že v tožbi ter predlagal še dodatno pričo za zaslišanje S.C.
Stranke postopka niso upravičene podajati predloge za kaznovanje po 11.čl. ZPP. Določbe o kaznovanju namreč predstavljajo disciplinska pooblastila pravdnega sodišča, ki temeljijo na izvirni pristojnosti sodišča.