ZFPPIPP člen 321, 400, 400/4, 400/5, 400/8-1, 400/8-2, 403, 403/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - skrajšanje preizkusnega obdobja - zmotna uporaba materialnega prava
Za presojo ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, so relevantne tiste okoliščine, ki po zakonu vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja.
V okviru materialnopravnega preizkusa odločitve o podaljšanju šest mesečnega preizkusnega obdobja (iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP) v dve letno preizkusno obdobje (iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče zaključuje, da je taka sprememba preizkusnega obdobja na podlagi ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, mogoča le v primeru, če bi sodišče prve stopnje hkrati ugotovilo, da niso več izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru pa tega ni ugotovilo, pri čemer je tudi pravilno zavrnilo kot nedokazane v to smer podane trditve upnika. To pa pomeni, da so še vedno izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z določitvijo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP ne bi smelo določiti preizkusnega obdobja v trajanju dveh let, pač pa manj kot dve leti.
preizkus po uradni dolžnosti - begosumnost - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost
Pravno zmotno je zagovornikovo stališče, da procesni zakon v konkretnem primeru, ko je bilo s sklepom ugotovljeno, da pri obtožencu obstajata priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, dopušča milejši ukrep javljanja na policijski postaji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039611
KZ-1 člen 61, 62, 62/2.. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - rok za preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne/podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - potek rokov.
spor majhne vrednosti - prepozna pripravljalna vloga
Na sodišče dne 13. 3. 2020 vložena vloga toženca, datirana z dne 13. 3. 2020, je vložena po izteku 8-dnevnega roka in je zato prepozna in ni upoštevna.
nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - odvetniški stroški - nagrada za posvet s stranko
Upnik je v zahtevi z dne 5. 3. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je stanje zadeve: da je bila za 16. 12. 2019 razpisana in opravljena prva javna dražba za del zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna, da je izvršitelj na upnikov predlog določil opravo druge javne dražbe, ki je bila skoraj v celoti uspešna, da so bile prodane vse premičnine, razen enega stroja. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
Sodišče prve stopnje pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa obtoženčevo ponovitveno nevarnost ni utemeljevalo le na specialnem povratništvu, pač pa tudi na drugih subjektivnih okoliščinah kot so neurejeno okolje in razmere, v katerih živi, izrazito negativne vedenjske lastnosti ter velika mera trdne odločenosti, predrznosti, brezobzirnosti in vztrajnosti pri izvrševanju očitanih mu kaznivih dejanj.
ZVEtL-1 člen 3, 24, 29, 29/1, 32, 32/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1, 355, 355/1.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - neobvezna izvedba naroka - odločanje na podlagi verjetnosti - posebni skupni del - splošni skupni del
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da navedeni posamezni del obstaja, niti da je bila lastninska pravica glede tega posameznega dela (kot tudi ostalih) že vpisana v zemljiški knjigi. Šlo je torej za ti. nedokončano etažno lastnino.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - kontradiktornost postopka - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar
Sodišče prve stopnje je izvedlo kontradiktoren postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da je dolžniku poslalo predlog v odgovor. Navedeno ravnanje sodišča prve stopnje samo po sebi ni bilo nepravilno.
Upnik je v zahtevi z dne 9. 1. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je celotno dejansko stanje zadeve: da je bil izveden rubež, da je predlagal ponovni rubež, da je bil tudi ta izveden, vendar neuspešno, ker izvršitelj ni našel rubljivih premičnin, razen že zarubljenih, da je bila opravljena prva javna dražba že zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj.
Za potrebe tega spora pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnika o delodajalčevem nespoštovanju priznanih stvarnih razbremenitev. Za delodajalca je namreč določena (načelna) obveznost delovnemu invalidu zagotoviti ustrezno delo, skladno z dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku. Ker so invalidi varovana kategorija, samo zaradi svoje invalidnosti, dela ne morejo izgubiti. Če delodajalec ustreznega dela nima, mora delavca razporediti na čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega dela oziroma mu ob zakonskih pogojih odpove pogodbo o zaposlitvi.
dogovor o pristojnosti - krajevno pristojno sodišče - ugovor krajevne pristojnosti
Upnik zase v pritožbi ne navaja, da bi ravnal tako, kot določa ZIZ. Tudi iz predloga za izvršbo ne izhaja, da bi se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Enako ne navaja za dolžnika, da bi v ugovoru uveljavljal dogovorjeno pristojnost.
Časovna oddaljenost od kaznivega dejanja je kot olajševalna okoliščina smiselna, ko vpliva na težo dejanja glede posledic, ki jih storilec, bodisi odpravi sam ali jih vsaj ublaži ali ko posledice po določenem obdobju same izzvenijo.
Upnik s tem, ko je posredoval sodišču zgolj sporočilo o novem, drugem oziroma dodatnem TRR dolžnika (in ni predlagal izdaje sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom), dolžniku ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovornega postopka.
ZGD-1 člen 501, 501/1. ZSReg člen 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4.
izstop družbenika iz družbe - družbena pogodba - pogodbeni izstop - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - pritožba predlagatelja - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - nadomestni sklep - udeleženec v postopku - pravni interes delničarja ali družbenika - sprememba lastništva - sprememba obveznosti - gospodarska javna služba - vsebinska presoja - kontradiktoren postopek
Predlagateljica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo nadomesti sklep, čeprav za to ni imelo zakonske podlage. Prvi odstavek 37. člena ZSReg namreč določa, da registrsko sodišče lahko v primeru, če ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Vendar registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi in o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, le tedaj, če je pritožbo vložil predlagatelj. Navedeno izhaja iz določbe tretjega v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZSReg, po kateri registrsko sodišče lahko v primeru, če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. V danem primeru pa pritožbe zoper sklep z dne 2. 12. 2019 ni vložila predlagateljica, saj je registrsko sodišče njenemu predlogu za vpis ugodilo, temveč so jo vložili subjekt vpisa in preostale družbenice subjekta vpisa.
Registrsko sodišče mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za pogodbeni izstop OBČINE A. kot družbenice iz subjekta vpisa oziroma ali določbe družbene pogodbe o izstopu zadostijo zakonskim zahtevam. Stališče predlagateljice, da presoja vsebine družbene pogodbe ni na registrskem sodišču ter da sodišče ne sme materialno in vsebinsko presojati, ali so podani pogoji za pogodbeni izstop družbenice, je zmotno. Zmotno je tudi njeno stališče, da registrski postopek ni kontradiktoren postopek. Kadar so v registrskem postopku poleg predlagatelja udeležene tudi druge osebe, sodišče izvede kontradiktoren postopek.
Pritožniki utemeljeno izpostavljajo, da DP ne ureja celovito pogodbenega izstopa, saj ne določa, na kakšen način se ugotavlja, ali so pogoji za izstop posamezne družbenice, navedeni v drugem odstavku 23. člena DP, izpolnjeni in kdo to ugotavlja. Pogodbeni izstop je torej pomanjkljivo urejen. Zato predlagateljica na podlagi drugega odstavka 23. člena DP iz subjekta vpisa ne more izstopiti. Pogodbeno bi lahko izstopila le na podlagi prvega odstavka 23. člena DP v zvezi s prvim odstavkom 21. člena MP, torej le, če bi s tem soglašale ostale družbenice. Takšnega soglasja pa predlagateljica, kot je to razvidno iz pritožbenih navedb preostalih družbenic, očitno nima. Izstop iz subjekta vpisa bo tako lahko zahtevala le s tožbo.
sodni register - prenehanje družbe (d.o.o.) - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poravnane obveznosti - obveznosti do delavcev - ugovor delavca - stroški postopka
Če se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem izkaže, da družba v trenutku odločitve družbenikov na skupščini, da preneha po skrajšanem postopku, še ni imela poplačanih vseh obveznosti in urejenih vseh razmerij do delavcev, zaradi česar bi bili upniki lahko oškodovani, sklep o prenehanju po skrajšanem postopku registrsko sodišče razveljavi.
Kljub temu, da subjekt vpisa s pritožbo ni uspel, mu pritožbeno sodišče v tem postopku ni naložilo plačila stroškov, ki so nastali udeleženki postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.
seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - postopek ugotavljanja - narok - nepristop na narok - denarno kaznovanje dolžnika - izterjava denarne kazni - konec postopka - pozivni sklep - ustavitev izvršilnega postopka
Stališče v razlogih izpodbijanega sklepa, da je z izdajo sklepa o denarnem kaznovanju dolžnice postopek s seznamom dolžnikovega premoženja smiselno končan, je nepravilno. Po denarnem kaznovanju dolžnika ima sodišče še vedno možnost, da ponovno odredi dolžniku predložitev seznama premoženja in razpiše narok, če dolžnik seznama premoženja ne poda. Sodišče prve stopnje mora v primeru, ko sklep o izreku denarne kazni postane pravnomočen, omenjeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti. V tem postopku (ki teče zaradi izterjave denarne kazni po uradni dolžnosti) pa ima dolžnik možnost posredovati sodišču seznam svojega premoženja, lahko pa denarno kazen plača ali ostane v celoti pasiven. V primeru, ko dolžnik poda podatke o svojem premoženju, ki omogočajo opravo izvršbe, lahko sodišče sklene, da se ga ne kaznuje, ti podatki pa so nato podlaga za nadaljevanje izvršilnega postopka, v katerem je sodišče dolžniku naložilo predložitev seznama premoženja. Že zato zgolj izdaja sklepa o denarnem kaznovanju dolžnice ne pomeni, da je postopek s seznamom dolžnikovega premoženja smiselno končan.
Utemeljena je pritožbena navedba upnika glede odločitve, ko je sodišče izvršilni postopek ustavilo iz razloga, ker upnik po pozivu sodišča v roku ni predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pozivni sklep lahko sodišče upniku izda šele takrat, ko se postopek v zvezi s seznamom dolžnikovega premoženja pravnomočno konča.