ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je v sodno izvedenskem mnenju imelo dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je v predmetni zadevi podan dejanski stan iz 44.a člena ZZVZZ ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ). Pravilno ugotavlja, da sta izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja iz 44. a člena ZZVZZ, ker so bile v Sloveniji izčrpane možnosti prvega kontrolnega pregleda s spremljajočimi fizioterapijami, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja.
ZFPPIPP člen 321, 400, 400/4, 400/5, 400/8-1, 400/8-2, 403, 403/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - skrajšanje preizkusnega obdobja - zmotna uporaba materialnega prava
Za presojo ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, so relevantne tiste okoliščine, ki po zakonu vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja.
V okviru materialnopravnega preizkusa odločitve o podaljšanju šest mesečnega preizkusnega obdobja (iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP) v dve letno preizkusno obdobje (iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče zaključuje, da je taka sprememba preizkusnega obdobja na podlagi ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, mogoča le v primeru, če bi sodišče prve stopnje hkrati ugotovilo, da niso več izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru pa tega ni ugotovilo, pri čemer je tudi pravilno zavrnilo kot nedokazane v to smer podane trditve upnika. To pa pomeni, da so še vedno izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z določitvijo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP ne bi smelo določiti preizkusnega obdobja v trajanju dveh let, pač pa manj kot dve leti.
Sodišče prve stopnje pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa obtoženčevo ponovitveno nevarnost ni utemeljevalo le na specialnem povratništvu, pač pa tudi na drugih subjektivnih okoliščinah kot so neurejeno okolje in razmere, v katerih živi, izrazito negativne vedenjske lastnosti ter velika mera trdne odločenosti, predrznosti, brezobzirnosti in vztrajnosti pri izvrševanju očitanih mu kaznivih dejanj.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Pričakovano povrnitev funkcionalnih sposobnosti je opredeliti kot nedoločen pravni pojem, katerega vsebina se prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam življenjskega primera, na katere se nanaša, zato je potrebno pri razlagi pričakovane povrnitve funkcionalnih sposobnosti upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s potrebo po vzdrževanju obstoječe funkcionalne sposobnosti.
nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - odvetniški stroški - nagrada za posvet s stranko
Upnik je v zahtevi z dne 5. 3. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je stanje zadeve: da je bila za 16. 12. 2019 razpisana in opravljena prva javna dražba za del zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna, da je izvršitelj na upnikov predlog določil opravo druge javne dražbe, ki je bila skoraj v celoti uspešna, da so bile prodane vse premičnine, razen enega stroja. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
ZVEtL-1 člen 3, 24, 29, 29/1, 32, 32/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1, 355, 355/1.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - neobvezna izvedba naroka - odločanje na podlagi verjetnosti - posebni skupni del - splošni skupni del
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da navedeni posamezni del obstaja, niti da je bila lastninska pravica glede tega posameznega dela (kot tudi ostalih) že vpisana v zemljiški knjigi. Šlo je torej za ti. nedokončano etažno lastnino.
OZ člen 51, 56, 58. ZPSPP člen 12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZS člen 3, 3/1.
enotna sodna praksa - najemna pogodba za poslovni prostor - obličnost spremembe pogodbe
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev primerno obrazložilo z jasnimi in skladnimi razlogi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih tako, da jo je moč preizkusiti. Res se ni posebej izjasnjevalo o vsebini odločb na katere se je kot na ustaljeno sodno prakso sklicevala tožeča stranka, je pa razumno pojasnilo zakaj v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev materialnopravne določbe na katere se je sklicevala tožeča stranka v zvezi z navedenimi odločbami. Pri tem ni spregledati, da omenjene določbe ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja in glede na obravnavani primer ne pomenijo za odločitev relevantne ustaljene oziroma enotne sodne prakse, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da tudi v primeru enotne sodne prakse, ko je ta oblikovana s strani VS RS, nižja sodišča na to niso absolutno vezana in imajo pravico odstopiti od tako oblikovane sodne prakse, če za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Samovolje oziroma arbitrarnosti odločitve v obravnavanem primeru pa ni moč zaslediti.
Pisna oblika najemne pogodbe za poslovni prostor je bila predpisana v interesu strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, zato ne pride v poštev določilo prvega odstavka 56. člena OZ o ničnosti pogodbe, ampak je treba upoštevati določilo 58. člena OZ o veljavnosti pogodbe kljub pomanjkanju obličnosti, če je bila pogodba izpolnjena, kar nedvomno smiselno velja tudi za spremembe posameznega pogodbenega določila kot je v obravnavanem primeru sprememba višine dogovorjene najemnine.
nadaljnji izvršilni stroški - ugovor tretjega - dodatni sklep
Upnik neutemeljeno navaja, da mora v skladu z zakonom sklep o zavrnitvi ugovora tretjega vsebovati tudi odločitev o stroških, kar bi pomenilo opisno odločitev o pridržanju stroškov.
Upnik ne navaja, da bi že bil znan končni uspeh ugovora tretjega oziroma da je potekel rok brez vložene tožbe. Torej stroškovni zahtevek še ni zapadel in odločitev o tem bi bila preuranjena. Noben zakon pa ne zahteva, da bi moralo sodišče prve stopnje ob zavrnitvi ugovora tretjega v izreku sklepa izrecno pridržati odločitev o stroških. Takšna odločitev ne bila vsebinska, ne bi nalagala plačilne obveznosti in ne bi mogla postati materialnopravno pravnomočna. Lahko jo sodišče zapiše v sklep bodisi v izrek bodisi v obrazložitev, a s tem zgolj seznani stranke kdaj lahko pričakujejo odločitev o stroških.
Upnik je v zahtevi z dne 9. 1. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je celotno dejansko stanje zadeve: da je bil izveden rubež, da je predlagal ponovni rubež, da je bil tudi ta izveden, vendar neuspešno, ker izvršitelj ni našel rubljivih premičnin, razen že zarubljenih, da je bila opravljena prva javna dražba že zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - kontradiktornost postopka - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar
Sodišče prve stopnje je izvedlo kontradiktoren postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da je dolžniku poslalo predlog v odgovor. Navedeno ravnanje sodišča prve stopnje samo po sebi ni bilo nepravilno.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 68/4-3, 69, 69/6-1, 69/6-2, 73, 73/1, 81, 81/1, 82. ZPP člen 325, 366.
sklep o preizkusu terjatev - verjetno izkazane terjatve - vsebina prijave terjatve - dopolnilni sklep - upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - razrešitev članov upniškega odbora
Zakon sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo postopka.
spor majhne vrednosti - prepozna pripravljalna vloga
Na sodišče dne 13. 3. 2020 vložena vloga toženca, datirana z dne 13. 3. 2020, je vložena po izteku 8-dnevnega roka in je zato prepozna in ni upoštevna.
motenje posesti - zadnja mirna posest - lastninska pravica - pravica do posesti
V tovrstnih pravdah je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZSReg člen 20, 20/2, 31, 31/2. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek.
Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča.
Upnik s tem, ko je posredoval sodišču zgolj sporočilo o novem, drugem oziroma dodatnem TRR dolžnika (in ni predlagal izdaje sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom), dolžniku ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovornega postopka.
sodni register - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - poslovni naslov - dovoljenje za uporabo poslovnega prostora
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje. Le v kolikor bi predlagatelj trdil, da prejšnji lastnik objekta D. subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu E., bi lahko nastopal kot upravičeni predlagatelj začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.