ZPP člen 8, 154, 154/3, 339/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - določitev deleža na skupnem premoženju - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč
Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica stanovanjska kredita v višini po 25.000,00 EUR najela za adaptacijo toženčeve nepremičnine, da je plačala tudi 5.000,00 EUR za izvedbo fasade, 607,68 EUR za parket ter plačevala tudi stroške drugega gradbenega materiala, da je imela v obdobju od marca 2006 mesečno plačo od približno 1.000,00 EUR do približno 1.300,00 EUR, k obsegu skupnega premoženja pa prispevala tudi v nematerialnem smislu tako s fizičnimi deli in kuhanjem v okviru obnove nepremičnine, kot tudi s skrbjo za otroke, družine na sploh in gospodinjstva, pa tudi s plačevanjem stroškov v gospodinjstvu, stroškov otrok, bivanjskih stroškov, stroškov za vozila, da je tožnica uspela dokazati, da je z vlaganji v materialnem in nematerialnem smislu pripomogla k povečanju vrednosti nepremičnine, da je tudi toženec tako v materialnem kot nematerialnem smislu prispeval k nastanku skupnega premoženja, saj je bil ves čas zaposlen, njegova plača pa je v leta 2000 do 2015 znašala od približno 400,00 EUR do 1.300,00 EUR in je bila nekoliko nižja od tožničine, prav tako pa je tudi najemal kredite in le-te v vrednosti 41.054,74 EUR tudi vložil v obravnavano nepremičnino, prispeval pa je tudi v nematerialnem smislu, saj je ves čas delal pri obnovi nepremičnine, deloma pa je plačeval tudi stroške skupnega bivanja, da sta pravdni stranki v času njune zveze tako materialno kot nematerialno vlagala sredstva v obnovo nepremičnine. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 2. odstavka 51. člena ZZZDR, pravilen tudi materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki ustvarili skupno premoženje v obliki vlaganj v to nepremičnino toženca, ki sicer predstavlja njegovo posebno premoženje. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje o materialnih in nematerialnih prispevkih obeh pravdnih strank k ustvarjanju skupnega premoženja je materialno pravno pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je delež obeh na tem skupnem premoženju enak, saj toženec ni uspel dokazati, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niti vlaganja tožnice niti vlaganja toženca po presoji njunih materialnih in nematerialnih vložkov niso bistveno večja oziroma manjša od vlaganja drugega.
Ker je bil tudi kredit, ki ga je v višini 25.000,00 EUR dne 12. 4. 2013 najela toženka, vložen v okviru skupnih vlaganj pravdnih strank v posebno premoženje toženca, je tožnica upoštevaje delež pravdnih strank na skupnem premoženju upravičena tudi do povračila polovice po razpadu skupnosti pravdnih strank plačanih mesečnih anuitet tega kredita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00040501
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 337. SPZ člen 33.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - sodno varstvo posesti - restriktiven pristop - težko nadomestljiva škoda - poslovna škoda - motilno dejanje - možnost dostopa do prostorov - dvigalo - nedopustna pritožbena novota - odločba Ustavnega sodišča
Začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov, še posebej v obravnavanem sporu zaradi motenja posesti, ki predstavlja začasno zavarovanje dejanskega položaja in ni nujno, da temelji na pravici do posesti.
Če je škodo mogoče izraziti v obliki denarnega zneska, ni mogoče trditi, da je težko nadomestljiva.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZSReg člen 20, 20/2, 31, 31/2. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek.
Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča.
preizkus po uradni dolžnosti - begosumnost - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost
Pravno zmotno je zagovornikovo stališče, da procesni zakon v konkretnem primeru, ko je bilo s sklepom ugotovljeno, da pri obtožencu obstajata priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, dopušča milejši ukrep javljanja na policijski postaji.
sodni register - prenehanje družbe (d.o.o.) - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poravnane obveznosti - obveznosti do delavcev - ugovor delavca - stroški postopka
Če se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem izkaže, da družba v trenutku odločitve družbenikov na skupščini, da preneha po skrajšanem postopku, še ni imela poplačanih vseh obveznosti in urejenih vseh razmerij do delavcev, zaradi česar bi bili upniki lahko oškodovani, sklep o prenehanju po skrajšanem postopku registrsko sodišče razveljavi.
Kljub temu, da subjekt vpisa s pritožbo ni uspel, mu pritožbeno sodišče v tem postopku ni naložilo plačila stroškov, ki so nastali udeleženki postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.
ZVEtL-1 člen 3, 24, 29, 29/1, 32, 32/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1, 355, 355/1.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - neobvezna izvedba naroka - odločanje na podlagi verjetnosti - posebni skupni del - splošni skupni del
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da navedeni posamezni del obstaja, niti da je bila lastninska pravica glede tega posameznega dela (kot tudi ostalih) že vpisana v zemljiški knjigi. Šlo je torej za ti. nedokončano etažno lastnino.
Toženka, ki ji je bila tožba vročena v odgovor s fikcijo vročitve (dne 21.11.2019) in z vsemi ustreznimi opozorili, na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila. Toženkina pasivnost je v tem, da na tožbo ni odgovorila in da zato štejejo za resnične tožbene trditve, če ne nasprotujejo predloženim dokazom.
ZSReg člen 31, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 481, 482, 502, 502/2, 502/5. ZD člen 162, 214. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 46, 51.
sodni register - predlog za vpis spremembe v sodni register - smrt družbenika - sprememba družbenikov zaradi smrti - dedovanje poslovnega deleža - zmanjšanje osnovnega kapitala - sprememba poslovnega deleža - sprememba zastopnika
Registrsko sodišče bi moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo.
Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava.
Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju za dediče razglašeni dediči zapustnika.
Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena ZGD-1. S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom.
ZGD-1 člen 501, 501/1. ZSReg člen 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4.
izstop družbenika iz družbe - družbena pogodba - pogodbeni izstop - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - pritožba predlagatelja - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - nadomestni sklep - udeleženec v postopku - pravni interes delničarja ali družbenika - sprememba lastništva - sprememba obveznosti - gospodarska javna služba - vsebinska presoja - kontradiktoren postopek
Predlagateljica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo nadomesti sklep, čeprav za to ni imelo zakonske podlage. Prvi odstavek 37. člena ZSReg namreč določa, da registrsko sodišče lahko v primeru, če ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Vendar registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi in o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, le tedaj, če je pritožbo vložil predlagatelj. Navedeno izhaja iz določbe tretjega v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZSReg, po kateri registrsko sodišče lahko v primeru, če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. V danem primeru pa pritožbe zoper sklep z dne 2. 12. 2019 ni vložila predlagateljica, saj je registrsko sodišče njenemu predlogu za vpis ugodilo, temveč so jo vložili subjekt vpisa in preostale družbenice subjekta vpisa.
Registrsko sodišče mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za pogodbeni izstop OBČINE A. kot družbenice iz subjekta vpisa oziroma ali določbe družbene pogodbe o izstopu zadostijo zakonskim zahtevam. Stališče predlagateljice, da presoja vsebine družbene pogodbe ni na registrskem sodišču ter da sodišče ne sme materialno in vsebinsko presojati, ali so podani pogoji za pogodbeni izstop družbenice, je zmotno. Zmotno je tudi njeno stališče, da registrski postopek ni kontradiktoren postopek. Kadar so v registrskem postopku poleg predlagatelja udeležene tudi druge osebe, sodišče izvede kontradiktoren postopek.
Pritožniki utemeljeno izpostavljajo, da DP ne ureja celovito pogodbenega izstopa, saj ne določa, na kakšen način se ugotavlja, ali so pogoji za izstop posamezne družbenice, navedeni v drugem odstavku 23. člena DP, izpolnjeni in kdo to ugotavlja. Pogodbeni izstop je torej pomanjkljivo urejen. Zato predlagateljica na podlagi drugega odstavka 23. člena DP iz subjekta vpisa ne more izstopiti. Pogodbeno bi lahko izstopila le na podlagi prvega odstavka 23. člena DP v zvezi s prvim odstavkom 21. člena MP, torej le, če bi s tem soglašale ostale družbenice. Takšnega soglasja pa predlagateljica, kot je to razvidno iz pritožbenih navedb preostalih družbenic, očitno nima. Izstop iz subjekta vpisa bo tako lahko zahtevala le s tožbo.
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je v sodno izvedenskem mnenju imelo dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je v predmetni zadevi podan dejanski stan iz 44.a člena ZZVZZ ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ). Pravilno ugotavlja, da sta izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja iz 44. a člena ZZVZZ, ker so bile v Sloveniji izčrpane možnosti prvega kontrolnega pregleda s spremljajočimi fizioterapijami, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039611
KZ-1 člen 61, 62, 62/2.. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - rok za preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne/podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - potek rokov.
nadaljnji izvršilni stroški - ugovor tretjega - dodatni sklep
Upnik neutemeljeno navaja, da mora v skladu z zakonom sklep o zavrnitvi ugovora tretjega vsebovati tudi odločitev o stroških, kar bi pomenilo opisno odločitev o pridržanju stroškov.
Upnik ne navaja, da bi že bil znan končni uspeh ugovora tretjega oziroma da je potekel rok brez vložene tožbe. Torej stroškovni zahtevek še ni zapadel in odločitev o tem bi bila preuranjena. Noben zakon pa ne zahteva, da bi moralo sodišče prve stopnje ob zavrnitvi ugovora tretjega v izreku sklepa izrecno pridržati odločitev o stroških. Takšna odločitev ne bila vsebinska, ne bi nalagala plačilne obveznosti in ne bi mogla postati materialnopravno pravnomočna. Lahko jo sodišče zapiše v sklep bodisi v izrek bodisi v obrazložitev, a s tem zgolj seznani stranke kdaj lahko pričakujejo odločitev o stroških.
OZ člen 334, 929, 929/4, 932, 934, 984, 984/1, 984/2.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - zahtevek za razveljavitev pogodbe - razveljavitev zavarovalne pogodbe - zavarovanje na tuj račun - namerno zamolčanje ali posredovanje napačnih podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - kršitev prijavne dolžnosti - domneva pravnega interesa pri oblikovalni tožbi - upravičenec do zavarovalnine - beneficiar - pasivna legitimacija - nastop zavarovalnega primera - ugovori zavarovalnice - smrt pogodbene stranke - plačilo zavarovalnine - alkoholizem
Smrt pogodbene stranke lahko vpliva na obstoj obveznosti iz pogodbe (334. člen OZ), ne pa na obstoj pogodbe. Nenazadnje v nasprotnem primeru beneficiar ne bi imel pravice zahtevati njene izpolnitve.
Pogodba o življenjskem zavarovanju se od drugih razlikuje v tem, da ima po smrti sklenitelja zavarovanja zahtevke do zavarovalnice le beneficiar (drugi odstavek 984. člena OZ). Zavarovalna vsota tudi ni predmet dedovanja (prvi odstavek 984. člena OZ). V primeru negotovosti, ali bo beneficiar kljub zavarovalčevi kršitvi sodelovalne dolžnosti iz 932. člena OZ uveljavil zahtevo za izpolnitev pogodbe, mora biti zavarovalnici dana možnost, da zavaruje svoj pravni položaj. Upoštevaje določbe 932. člena OZ lahko to stori le s tožbo za razveljavitev pogodbe.
Ker je priča izpovedala o dejstvih, ki jih je zaznala iz osebnega stika s pokojno, ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravil o molčečnosti izvedenca. Tudi njena predhodna seznanitev s procesnim gradivom ni ovira, da ne bi o pomembnih dejstvih izpovedal kot priča.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Pričakovano povrnitev funkcionalnih sposobnosti je opredeliti kot nedoločen pravni pojem, katerega vsebina se prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam življenjskega primera, na katere se nanaša, zato je potrebno pri razlagi pričakovane povrnitve funkcionalnih sposobnosti upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s potrebo po vzdrževanju obstoječe funkcionalne sposobnosti.
Sodišče prve stopnje pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa obtoženčevo ponovitveno nevarnost ni utemeljevalo le na specialnem povratništvu, pač pa tudi na drugih subjektivnih okoliščinah kot so neurejeno okolje in razmere, v katerih živi, izrazito negativne vedenjske lastnosti ter velika mera trdne odločenosti, predrznosti, brezobzirnosti in vztrajnosti pri izvrševanju očitanih mu kaznivih dejanj.
ZFPPIPP člen 321, 400, 400/4, 400/5, 400/8-1, 400/8-2, 403, 403/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - skrajšanje preizkusnega obdobja - zmotna uporaba materialnega prava
Za presojo ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, so relevantne tiste okoliščine, ki po zakonu vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja.
V okviru materialnopravnega preizkusa odločitve o podaljšanju šest mesečnega preizkusnega obdobja (iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP) v dve letno preizkusno obdobje (iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče zaključuje, da je taka sprememba preizkusnega obdobja na podlagi ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, mogoča le v primeru, če bi sodišče prve stopnje hkrati ugotovilo, da niso več izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru pa tega ni ugotovilo, pri čemer je tudi pravilno zavrnilo kot nedokazane v to smer podane trditve upnika. To pa pomeni, da so še vedno izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z določitvijo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP ne bi smelo določiti preizkusnega obdobja v trajanju dveh let, pač pa manj kot dve leti.