ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 51, 51/2, 51/2-4.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa - izjemno obsežna dodatna dokumentacija - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
Pri tako obsežnem spisu, ki skupaj s prilogami obsega več kot 6.000 strani, je nemogoče pričakovati, da bi sodni izvedenec, brez ponovnega vpogleda v strokovno vsebino spisa in v priloge lahko odgovoril na pripombe in dodatna vprašanja strank, v zvezi s katerimi je moral izdelati dopolnitev izvedenskega menja. Zato mu za tako opravljeno delo pripada samostojna (nova) nagrada za študij spisa.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za pisno izdelano mnenje - izvedenec gradbene stroke - nagrada za študij spisa - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - specificirani stroškovnik - obrazloženost - materialni stroški izvedenca - cenitveno poročilo
Izvedenec je dolžan v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je njegovo delo zelo zahtevno (oziroma v konkretnem primeru celo izjemno zahtevno).
preizkus po uradni dolžnosti - begosumnost - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost
Pravno zmotno je zagovornikovo stališče, da procesni zakon v konkretnem primeru, ko je bilo s sklepom ugotovljeno, da pri obtožencu obstajata priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, dopušča milejši ukrep javljanja na policijski postaji.
presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - akontacija odškodnine - valorizacija akontacije - tek zakonskih zamudnih obresti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Ob pravilnem pobotu na dan izdaje sodbe (takrat se odmerja odškodnina in na isti dan se valorizira že plačana akontacija odškodnine) toženki dolžni tožnici solidarno plačati iz naslova premoženjske škode še 364,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki skladno s 402. členom OZ za prvo toženko tečejo od 23. 5. 2018 dalje in za drugo toženko od 25. 5. 2018 dalje.
Podroben dejanski obseg vseh oblik pri tožnici, ki je utrpela zvin gležnja in odrgnino goleni, nastale nepremoženjske škode je razviden že iz razlogov izpodbijane sodbe, zato ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo podrobneje povzemalo.
Skupaj s strahom je tožnici torej odmerjenih 5.700,00 odškodnine za nepremoženjsko škodo, kar znaša 4,9 PNP v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Časovna oddaljenost od kaznivega dejanja je kot olajševalna okoliščina smiselna, ko vpliva na težo dejanja glede posledic, ki jih storilec, bodisi odpravi sam ali jih vsaj ublaži ali ko posledice po določenem obdobju same izzvenijo.
dogovor o pristojnosti - krajevno pristojno sodišče - ugovor krajevne pristojnosti
Upnik zase v pritožbi ne navaja, da bi ravnal tako, kot določa ZIZ. Tudi iz predloga za izvršbo ne izhaja, da bi se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Enako ne navaja za dolžnika, da bi v ugovoru uveljavljal dogovorjeno pristojnost.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Pričakovano povrnitev funkcionalnih sposobnosti je opredeliti kot nedoločen pravni pojem, katerega vsebina se prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam življenjskega primera, na katere se nanaša, zato je potrebno pri razlagi pričakovane povrnitve funkcionalnih sposobnosti upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s potrebo po vzdrževanju obstoječe funkcionalne sposobnosti.
ZGD-1 člen 501, 501/1. ZSReg člen 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4.
izstop družbenika iz družbe - družbena pogodba - pogodbeni izstop - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - pritožba predlagatelja - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - nadomestni sklep - udeleženec v postopku - pravni interes delničarja ali družbenika - sprememba lastništva - sprememba obveznosti - gospodarska javna služba - vsebinska presoja - kontradiktoren postopek
Predlagateljica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo nadomesti sklep, čeprav za to ni imelo zakonske podlage. Prvi odstavek 37. člena ZSReg namreč določa, da registrsko sodišče lahko v primeru, če ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Vendar registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi in o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, le tedaj, če je pritožbo vložil predlagatelj. Navedeno izhaja iz določbe tretjega v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZSReg, po kateri registrsko sodišče lahko v primeru, če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. V danem primeru pa pritožbe zoper sklep z dne 2. 12. 2019 ni vložila predlagateljica, saj je registrsko sodišče njenemu predlogu za vpis ugodilo, temveč so jo vložili subjekt vpisa in preostale družbenice subjekta vpisa.
Registrsko sodišče mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za pogodbeni izstop OBČINE A. kot družbenice iz subjekta vpisa oziroma ali določbe družbene pogodbe o izstopu zadostijo zakonskim zahtevam. Stališče predlagateljice, da presoja vsebine družbene pogodbe ni na registrskem sodišču ter da sodišče ne sme materialno in vsebinsko presojati, ali so podani pogoji za pogodbeni izstop družbenice, je zmotno. Zmotno je tudi njeno stališče, da registrski postopek ni kontradiktoren postopek. Kadar so v registrskem postopku poleg predlagatelja udeležene tudi druge osebe, sodišče izvede kontradiktoren postopek.
Pritožniki utemeljeno izpostavljajo, da DP ne ureja celovito pogodbenega izstopa, saj ne določa, na kakšen način se ugotavlja, ali so pogoji za izstop posamezne družbenice, navedeni v drugem odstavku 23. člena DP, izpolnjeni in kdo to ugotavlja. Pogodbeni izstop je torej pomanjkljivo urejen. Zato predlagateljica na podlagi drugega odstavka 23. člena DP iz subjekta vpisa ne more izstopiti. Pogodbeno bi lahko izstopila le na podlagi prvega odstavka 23. člena DP v zvezi s prvim odstavkom 21. člena MP, torej le, če bi s tem soglašale ostale družbenice. Takšnega soglasja pa predlagateljica, kot je to razvidno iz pritožbenih navedb preostalih družbenic, očitno nima. Izstop iz subjekta vpisa bo tako lahko zahtevala le s tožbo.
ZZ člen 51, 54. ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 589, 591, 591/3, 598, 639.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - pripojitev javnega zavoda - osnovna šola - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - dopustnost pritožbe - statusno preoblikovanje - soglasje k pripojitvi - konvalidacija - pravna praznina - pravna narava zavoda - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep registrskega sodišča zgolj zato, ker je bil izdan v času sodnih počitnic, ni nezakonit. Vročitev sklepa v tem času vpliva le na začetek teka pritožbenega roka.
Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo.
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo.
Za potrebe tega spora pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnika o delodajalčevem nespoštovanju priznanih stvarnih razbremenitev. Za delodajalca je namreč določena (načelna) obveznost delovnemu invalidu zagotoviti ustrezno delo, skladno z dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku. Ker so invalidi varovana kategorija, samo zaradi svoje invalidnosti, dela ne morejo izgubiti. Če delodajalec ustreznega dela nima, mora delavca razporediti na čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega dela oziroma mu ob zakonskih pogojih odpove pogodbo o zaposlitvi.
sodni register - prenehanje družbe (d.o.o.) - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poravnane obveznosti - obveznosti do delavcev - ugovor delavca - stroški postopka
Če se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem izkaže, da družba v trenutku odločitve družbenikov na skupščini, da preneha po skrajšanem postopku, še ni imela poplačanih vseh obveznosti in urejenih vseh razmerij do delavcev, zaradi česar bi bili upniki lahko oškodovani, sklep o prenehanju po skrajšanem postopku registrsko sodišče razveljavi.
Kljub temu, da subjekt vpisa s pritožbo ni uspel, mu pritožbeno sodišče v tem postopku ni naložilo plačila stroškov, ki so nastali udeleženki postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZSReg člen 20, 20/2, 31, 31/2. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek.
Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča.
ZSReg člen 31, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 481, 482, 502, 502/2, 502/5. ZD člen 162, 214. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 46, 51.
sodni register - predlog za vpis spremembe v sodni register - smrt družbenika - sprememba družbenikov zaradi smrti - dedovanje poslovnega deleža - zmanjšanje osnovnega kapitala - sprememba poslovnega deleža - sprememba zastopnika
Registrsko sodišče bi moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo.
Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava.
Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju za dediče razglašeni dediči zapustnika.
Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena ZGD-1. S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom.
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je v sodno izvedenskem mnenju imelo dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je v predmetni zadevi podan dejanski stan iz 44.a člena ZZVZZ ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ). Pravilno ugotavlja, da sta izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja iz 44. a člena ZZVZZ, ker so bile v Sloveniji izčrpane možnosti prvega kontrolnega pregleda s spremljajočimi fizioterapijami, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja.
Upnik je v zahtevi z dne 9. 1. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je celotno dejansko stanje zadeve: da je bil izveden rubež, da je predlagal ponovni rubež, da je bil tudi ta izveden, vendar neuspešno, ker izvršitelj ni našel rubljivih premičnin, razen že zarubljenih, da je bila opravljena prva javna dražba že zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 68/4-3, 69, 69/6-1, 69/6-2, 73, 73/1, 81, 81/1, 82. ZPP člen 325, 366.
sklep o preizkusu terjatev - verjetno izkazane terjatve - vsebina prijave terjatve - dopolnilni sklep - upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - razrešitev članov upniškega odbora
Zakon sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo postopka.
nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - odvetniški stroški - nagrada za posvet s stranko
Upnik je v zahtevi z dne 5. 3. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je stanje zadeve: da je bila za 16. 12. 2019 razpisana in opravljena prva javna dražba za del zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna, da je izvršitelj na upnikov predlog določil opravo druge javne dražbe, ki je bila skoraj v celoti uspešna, da so bile prodane vse premičnine, razen enega stroja. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.