ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - taksna obveznost - zahteva za povrnitev sodnih taks - povrnitev sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zapadlost taksne obveznosti - pravnomočen izvršilni naslov - taksni zavezanec - razmerje med zavezancem in državo
Sodišče je s spornim plačilnim nalogom tožniku naložilo plačilo sodne takse na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1, po katerem mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila, plačati ta del takse. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je taksna obveznost za tožbo v konkretnem primeru nastala že ob njeni vložitvi, saj je bil takrat tožnik plačila oproščen. Obveznost je zapadla šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, ko je imelo sodišče podlago za ugotovitev, da je tožnik taksni zavezanec na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
najem nepremičnine - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba - najemnina - DDV od najemnine - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - pisni dogovor - skupna izjava o obdavčljivosti - ničnost dogovora - vročilnica kot javna listina - dokazno breme - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Izjavo o obdavčitvi nepremičnine z DDV je treba davčnemu organu predložiti ob sklenitvi najemnega razmerja za določeno nepremičnino in velja za kontinuiran najem iste nepremičnine po več zaporednih pogodbah, če se podatki o nepremičnini v izjavi ne spremenijo.
Vročilnica predstavlja javno listino in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme, da ni tako, je na toženki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Toženka bi ob prejemu pisanja mogla in morala preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
motenje posesti - zadnja mirna posest - lastninska pravica - pravica do posesti
V tovrstnih pravdah je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 68/4-3, 69, 69/6-1, 69/6-2, 73, 73/1, 81, 81/1, 82. ZPP člen 325, 366.
sklep o preizkusu terjatev - verjetno izkazane terjatve - vsebina prijave terjatve - dopolnilni sklep - upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - razrešitev članov upniškega odbora
Zakon sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039611
KZ-1 člen 61, 62, 62/2.. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - rok za preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne/podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - potek rokov.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Upnik je v zahtevi z dne 9. 1. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je celotno dejansko stanje zadeve: da je bil izveden rubež, da je predlagal ponovni rubež, da je bil tudi ta izveden, vendar neuspešno, ker izvršitelj ni našel rubljivih premičnin, razen že zarubljenih, da je bila opravljena prva javna dražba že zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
ZZ člen 51, 54. ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 589, 591, 591/3, 598, 639.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - pripojitev javnega zavoda - osnovna šola - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - dopustnost pritožbe - statusno preoblikovanje - soglasje k pripojitvi - konvalidacija - pravna praznina - pravna narava zavoda - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep registrskega sodišča zgolj zato, ker je bil izdan v času sodnih počitnic, ni nezakonit. Vročitev sklepa v tem času vpliva le na začetek teka pritožbenega roka.
Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo.
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo.
Časovna oddaljenost od kaznivega dejanja je kot olajševalna okoliščina smiselna, ko vpliva na težo dejanja glede posledic, ki jih storilec, bodisi odpravi sam ali jih vsaj ublaži ali ko posledice po določenem obdobju same izzvenijo.
nadaljnji izvršilni stroški - ugovor tretjega - dodatni sklep
Upnik neutemeljeno navaja, da mora v skladu z zakonom sklep o zavrnitvi ugovora tretjega vsebovati tudi odločitev o stroških, kar bi pomenilo opisno odločitev o pridržanju stroškov.
Upnik ne navaja, da bi že bil znan končni uspeh ugovora tretjega oziroma da je potekel rok brez vložene tožbe. Torej stroškovni zahtevek še ni zapadel in odločitev o tem bi bila preuranjena. Noben zakon pa ne zahteva, da bi moralo sodišče prve stopnje ob zavrnitvi ugovora tretjega v izreku sklepa izrecno pridržati odločitev o stroških. Takšna odločitev ne bila vsebinska, ne bi nalagala plačilne obveznosti in ne bi mogla postati materialnopravno pravnomočna. Lahko jo sodišče zapiše v sklep bodisi v izrek bodisi v obrazložitev, a s tem zgolj seznani stranke kdaj lahko pričakujejo odločitev o stroških.
dogovor o pristojnosti - krajevno pristojno sodišče - ugovor krajevne pristojnosti
Upnik zase v pritožbi ne navaja, da bi ravnal tako, kot določa ZIZ. Tudi iz predloga za izvršbo ne izhaja, da bi se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Enako ne navaja za dolžnika, da bi v ugovoru uveljavljal dogovorjeno pristojnost.
presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - akontacija odškodnine - valorizacija akontacije - tek zakonskih zamudnih obresti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Ob pravilnem pobotu na dan izdaje sodbe (takrat se odmerja odškodnina in na isti dan se valorizira že plačana akontacija odškodnine) toženki dolžni tožnici solidarno plačati iz naslova premoženjske škode še 364,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki skladno s 402. členom OZ za prvo toženko tečejo od 23. 5. 2018 dalje in za drugo toženko od 25. 5. 2018 dalje.
Podroben dejanski obseg vseh oblik pri tožnici, ki je utrpela zvin gležnja in odrgnino goleni, nastale nepremoženjske škode je razviden že iz razlogov izpodbijane sodbe, zato ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo podrobneje povzemalo.
Skupaj s strahom je tožnici torej odmerjenih 5.700,00 odškodnine za nepremoženjsko škodo, kar znaša 4,9 PNP v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Za potrebe tega spora pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnika o delodajalčevem nespoštovanju priznanih stvarnih razbremenitev. Za delodajalca je namreč določena (načelna) obveznost delovnemu invalidu zagotoviti ustrezno delo, skladno z dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku. Ker so invalidi varovana kategorija, samo zaradi svoje invalidnosti, dela ne morejo izgubiti. Če delodajalec ustreznega dela nima, mora delavca razporediti na čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega dela oziroma mu ob zakonskih pogojih odpove pogodbo o zaposlitvi.
ZSReg člen 31, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 481, 482, 502, 502/2, 502/5. ZD člen 162, 214. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 46, 51.
sodni register - predlog za vpis spremembe v sodni register - smrt družbenika - sprememba družbenikov zaradi smrti - dedovanje poslovnega deleža - zmanjšanje osnovnega kapitala - sprememba poslovnega deleža - sprememba zastopnika
Registrsko sodišče bi moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo.
Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava.
Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju za dediče razglašeni dediči zapustnika.
Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena ZGD-1. S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Pričakovano povrnitev funkcionalnih sposobnosti je opredeliti kot nedoločen pravni pojem, katerega vsebina se prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam življenjskega primera, na katere se nanaša, zato je potrebno pri razlagi pričakovane povrnitve funkcionalnih sposobnosti upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s potrebo po vzdrževanju obstoječe funkcionalne sposobnosti.
Toženka, ki ji je bila tožba vročena v odgovor s fikcijo vročitve (dne 21.11.2019) in z vsemi ustreznimi opozorili, na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila. Toženkina pasivnost je v tem, da na tožbo ni odgovorila in da zato štejejo za resnične tožbene trditve, če ne nasprotujejo predloženim dokazom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00039886
ZZ člen 51, 51/1, 54, 54/1. ZGD-1 člen 590, 590/2, 590/2-1, 591, 591/3, 598, 618, 618/2, 639. ZPP člen 343, 343/4.
občinski zavod - pripojitev javnega zavoda - izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - osnovna šola - pravna praznina - smiselna uporaba ZGD-1 - združitev družb - soglasje k pripojitvi - pravna narava zavoda - vpis pripojitve v sodni register - pravne posledice vpisa pripojitve - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata
ZZ ne ureja načina izvedbe statusnega preoblikovanja niti glede pogojev niti glede postopka. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo temeljnih pravil o enakih vrstah materialnih statusnih preoblikovanj, ki so urejena v ZGD-1, kot edinem predpisu, ki to materijo ureja.
Glede na pravno naravo zavoda so v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo (639. člen ZGD-1).
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe. Zato tudi ni smiselno uporabljiva določba 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo (tako določa tudi ZZ v 54. členu). Pravne posledice pripojitve so tako kompleksne in daljnosežne, da praktično onemogočajo morebitno vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma stanja, ki je obstajalo pred vpisom pripojitve v sodni register.
preizkus po uradni dolžnosti - begosumnost - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost
Pravno zmotno je zagovornikovo stališče, da procesni zakon v konkretnem primeru, ko je bilo s sklepom ugotovljeno, da pri obtožencu obstajata priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, dopušča milejši ukrep javljanja na policijski postaji.
sodni register - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - poslovni naslov - dovoljenje za uporabo poslovnega prostora
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje. Le v kolikor bi predlagatelj trdil, da prejšnji lastnik objekta D. subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu E., bi lahko nastopal kot upravičeni predlagatelj začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa.
OZ člen 334, 929, 929/4, 932, 934, 984, 984/1, 984/2.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - zahtevek za razveljavitev pogodbe - razveljavitev zavarovalne pogodbe - zavarovanje na tuj račun - namerno zamolčanje ali posredovanje napačnih podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - kršitev prijavne dolžnosti - domneva pravnega interesa pri oblikovalni tožbi - upravičenec do zavarovalnine - beneficiar - pasivna legitimacija - nastop zavarovalnega primera - ugovori zavarovalnice - smrt pogodbene stranke - plačilo zavarovalnine - alkoholizem
Smrt pogodbene stranke lahko vpliva na obstoj obveznosti iz pogodbe (334. člen OZ), ne pa na obstoj pogodbe. Nenazadnje v nasprotnem primeru beneficiar ne bi imel pravice zahtevati njene izpolnitve.
Pogodba o življenjskem zavarovanju se od drugih razlikuje v tem, da ima po smrti sklenitelja zavarovanja zahtevke do zavarovalnice le beneficiar (drugi odstavek 984. člena OZ). Zavarovalna vsota tudi ni predmet dedovanja (prvi odstavek 984. člena OZ). V primeru negotovosti, ali bo beneficiar kljub zavarovalčevi kršitvi sodelovalne dolžnosti iz 932. člena OZ uveljavil zahtevo za izpolnitev pogodbe, mora biti zavarovalnici dana možnost, da zavaruje svoj pravni položaj. Upoštevaje določbe 932. člena OZ lahko to stori le s tožbo za razveljavitev pogodbe.
Ker je priča izpovedala o dejstvih, ki jih je zaznala iz osebnega stika s pokojno, ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravil o molčečnosti izvedenca. Tudi njena predhodna seznanitev s procesnim gradivom ni ovira, da ne bi o pomembnih dejstvih izpovedal kot priča.