CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00045294
ZFPPIPP člen 59, 296, 296/4, 354, 354/1. OZ člen 180.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - odškodninska tožba - odgovornost delodajalca - čas nastanka škode - stečaj delodajalca - prijava terjatve v stečajnem postopku - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - pravni interes za vložitev tožbe - stroški stečajnega postopka - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - dopuščena revizija
Terjatve na plačilo odškdonine zaradi smrti bližnjega, kakršne proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni.
Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase. Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le, da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP.
Za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00046469
ZPP člen 11, 11/1, 77, 77/2, 78, 78/1, 80, 81, 374, 374/1, 374/2. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2, 390, 390/1. ZIZ člen 15.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - upravičenje za zastopanje - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - nedovoljena vloga - procesna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrženje predloga
Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 81. člen ZPP določa izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, ki jo je zato treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa je, pa je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Za to namreč ni zakonske podlage. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika. Zato takšen poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravdni postopek - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - napake v postopku - žalitev sodnika - zavrnitev predloga
Toženčevo subjektivno doživljanje odločanja o sporu oziroma o preteklih sporih pred pristojnim sodiščem kot krivično, pristransko oziroma protizakonito ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika predlog za izločitev takega sodnika, ZPP pa pozna tudi institute, namenjene omejevanju neprimernega in žaljivega ravnanja stranke v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045331
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč - kršitev osebnostnih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode ter glede trditev in izkaza duševnih bolečin zaradi izbrisa, še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku,
-ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne in psihiatrične stroke, h katerim se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, predstavljata kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave RS).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnika
Za dolžnika je v predlogu za izvršbo naveden naslov prebivališča Dobriška vas, to pa je kraj na območju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. Vrhovno sodišče je zato na podlagi določb drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
tožba za izpodbijanje sodne poravnave - dopustnost tožbe - sodna poravnava - obličnost - podpis stranke - veljavnost sodne poravnave - obstoj sodne poravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do dostopa do sodišča - dopuščena revizija
Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje.
Sodišči prve in druge stopnje sta spregledali, da tožnika - za razliko od drugih pred Vrhovnim sodiščem obravnavnih primerov – zatrjujeta okoliščine, ki bi, če bi se izkazale za resnične – narekovale odločitev, da do sklenitve sodne poravnave ni prišlo, ne pa okoliščin zaradi katerih bi bilo mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodna poravnava, ki ne izpolnjuje obličnostnih in drugih zakonskih pogojev iz 307. člena ZPP, zlasti glede katere ni izkazan podpis nobene izmed pravdnih strank na zapisniku o sklenitvi dogovora o sodni poravnavi, sploh veljavno ne nastane. To ugotovitev pa je mogoče zahtevati od sodišča prve stopnje ob izkazanem pravnem interesu (drugi odstavek 180. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta tako z napačnim zavrženjem tožbe tožnikoma onemogočili obravnavanje pred sodiščem in posegli v njuno pravico do sodnega varstva, ki jima je zagotovljena v 23. členu Ustave.
Okoliščina, da sodniško službo na pristojnem sodišču opravlja tudi sodnica, zaradi napake katere je bila tožnica oškodovana, ter da je ta sodnica v vsakodnevnih stikih s sodnicami pravdnega oddelka, bi lahko v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost tega sodišča.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - ureditev stikov otroka s staršem - pravica do stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - dopuščena revizija
Toženčeva revizijska teza je, da je z izpodbijano sodbo neutemeljeno prikrajšan v svoji pravici do stikov s hčerkama. Ta teza drži, a le deloma: ni v celoti prikrajšan za pisne stike (da je obseg pisnih stikov premajhen, ne uveljavlja), je pa prikrajšan za osebne stike (osebna srečanja in druženja). Ali je to prikrajšanje, ki sicer pomeni hud poseg v pravico do spoštovanja družinskega življenja oziroma v roditeljsko pravico, utemeljeno, pa je odvisno od presoje, ali stiki hčerkama res niso v korist, kot (smiselno) izhaja iz sodb sodišč nižjih stopenj. Presoja o tem mora temeljiti na konkretnih okoliščinah primera in sicer na tistih, ki so obstajale ob zaključku glavne obravnave, saj so samo te okoliščine zajete s časovnimi mejami pravnomočnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - lega nepremičnine - organizacija dela - ugoditev predlogu
Po prepričanju Vrhovnega sodišča so v obravnavani zadevi podani razlogi smotrnosti za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Kranju, saj gre v obravnavani zadevi za spor zaradi zaščite pred vznemirjanjem lastninske pravice na nepremičnini, ki leži na območju tega okrajnega sodišča. Po prvem odstavku 57. člena ZPP je takšna pristojnost namreč podana za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, med te spore pa spadajo poleg sporov o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic, tudi spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem (kot je spor v obravnavani zadevi). Ta pristojnost temelji na specifični povezavi sodišča oziroma območja sodišča in predmeta, ki je posredni objekt spora, prav tako za to pristojnost govorijo tudi razlogi smotrnosti in ekonomičnosti postopka. V teh sporih je namreč marsikdaj treba opraviti ogled, ki pa ga lažje in ceneje izvede sodišče, ki je bližje nepremičnini. Tudi v obravnavani zadevi sta tožnika v tožbi med drugim kot dokaz predlagala ogled na kraju samem in zaslišanje dveh prič, ki imata naslov v Kranju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - nekdanji zakonec/izvenzakonski partner uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - veliko sodišče - zavrnitev predloga
Stvarno in krajevno sodišče je eno večjih okrožnih sodišč v državi, uslužbenka tega sodišča, ki dela ne opravlja na pravdnem oddelku, zaradi česar ne bo imela možnosti (in še manj dolžnosti) vpogledovanja v spis ali neformalnega vplivanja na sojenje, pa ni niti stranka konkretenega pravdnega postopka, niti zakonec pravdne stranke, pač pa bivša žena toženca.
ZNP-1 člen 216. ZNP člen 34, 37, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126. ZPP člen 377.
nepravdni postopek - postopek za delitev solastnih nepremičnin - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Po splošnem določilu 34. člena ZNP je v revizija kot izredno pravno sredstvo v nepravdnem postopku izključena. Postopek o delitvi stvari v solastnini je urejen v trinajstem poglavju ZNP (postopek za delitev stvari in skupnega premoženja) v členih 119 do 126 in v navedenih členih ni določbe, ki bi predpisovala izjemo od splošnega določila 34. člena ZNP in dovoljevala revizijo v takem postopku. Zato je moralo Vrhovno sodišče revizijo zavreči, ker ta ni dovoljena (377. člena ZPP v zvezi s 34. in 37. členom ZNP).
SPZ člen 218, 219, 222. ZPP člen 182, 182/1, 182/3.
prenehanje služnosti na podlagi odločbe - stvarna služnost - služnost obračanja vozil in kmetijskih strojev - ukinitev stvarne služnosti - utesnitev služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja - nekoristnost služnosti - tožba za ukinitev služnosti - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - obseg pravnomočnosti - res iudicata - dopuščena revizija
Sodišče prve stopnje je v okviru primarno postavljenega zahtevka obravnavalo le možnost ukinitve služnosti v celoti. Ko je ugotovilo, da za to ni pogojev, je v okviru podrednega zahtevka presojalo le možnost njene utesnitve. Jasno je torej, da se vsebinsko odločitev sodišča ni podvojila in s tega vidika ne gre za res iudicata.
Obseg pravnomočnosti sodbe se lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Lastnik služeče stvari lahko zahteva, da se služnost utesni, če so izpolnjeni enaki pogoji, kot jih zakon določa za prenehanje služnosti. Stvarna služnost po prvem odstavku 222. člena SPZ preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Možnost obračanja z dvakratnim manevriranjem pomeni, da služnost za gospodujoče zemljišče ni več potrebna in je podana podlaga za njeno utesnitev.
DZ člen 146, 146/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - določitev stikov z otrokom - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega obravnavanja - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00045333
ZVPot člen 1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba za izterjavo denarne terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - hipotekarni bančni kredit - valutna klavzula - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost - zavrnitev predloga za izvršbo
Revizija se dopusti glede vprašanja ali načelo formalne legalitete dopušča izvršilnemu sodišču, da v ugovornem postopku presoja, ali kreditna pogodba za kredit z valutno klavzulo, ki je sklenjena v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, v delu, ki se nanaša na glavni predmet pogodbe, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje po ZVPot, oziroma, da ugotavlja ničnostne razloge in na tej podlagi zavrne predlog za izvršbo.
pripor - podaljšanje pripora - obrazložitev utemeljenega suma - utemeljen sum - pravica do pritožbe - učinkovito pravno sredstvo - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v 25. členu določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Pritožbenih trditev v zvezi z neobstojem zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in neobstojem utemeljenega suma, pa konkretno ni presodilo, temveč je v povezavi s presojo pripornega razloga begosumnosti navedlo le, da je pri obdolžencu "nedvomno podan utemeljen sum storitve težjega kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1". Pritožbeno sodišče tako po vsebini ni presodilo vseh pritožbenih navedb, s čemer je kršilo določbo prvega odstavka 395. člena ZKP v povezavi s pravnim jamstvom iz 25. člena Ustave.
zahteva za varstvo zakonitosti - očitno neutemeljena zahteva
Vložniki pod videzom zatrjevanja kršitev zakona uveljavljajo razlog, ki ga z zahtevo ni dovoljeno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP), zato Vrhovno sodišče sprejema predlog vrhovnega državnega tožilca, da se zahteva zavrne kot očitno neutemeljena (drugi odstavek 425. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00045548
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 41, 308, 308/3, 308/6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki - plačilo - član hudodelske združbe - sostorilstvo - objektivni element sostorilstva
V konkretni zadevi nižji sodišči neposrednega dokaza, ki bi dokazoval, da je obsojeni prevoz opravil odplačno, nista navedli. Vendar pa dejstvo, da so ilegalni prebežniki zanikali, da bi karkoli plačali voznikom, nima odločilne teže, kot mu pripisuje zagovornik. Povezava med organizatorji in obsojencem v smislu denarnega toka res ni izkazana na podlagi nobenega materialnega ali personalnega dokaza, vendar to ne predstavlja ovire za obsodilno sodbo - sodišče lahko namreč izreče obsodilno sodbo tudi na podlagi strnjenega kroga zanesljivih indicev.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da dodatno opredeljevanje obsojenčevega ravnanja kot odločilnega pri uspešnosti izvedbe hudodelskega načrta niti ni (bilo) potrebno. Sodišči sta namreč ugotovili, da je obsojenec sam uresničeval zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 ter je že s tem izpolnjen izpodbijani objektivni element sostorilstva. Zagovornikove navedbe, ki izpodbijajo ugotovitev o obsojenčevem odločilnem prispevku, so zato nerelevantne. Posledično so nerelevantne, pa tudi pravno zmotne, tudi zagovornikove navedbe, da pomočnika ni mogoče šteti za člana hudodelske združbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00046010
ZKP člen 148, 148/6, 258, 285c, 285c/1-3.. KZ-1 člen 116-4.
narok za izrek kazenske sankcije - pogoji za sprejem priznanja krivde - kaznivo dejanje umora - nizkotni nagibi - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - zbiranje obvestil od osumljenca - dokaz z novim izvedencem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Prvostopenjsko sodišče je v prvotno razveljavljeni sodbi sprejelo obsojenčevo priznanje krivde, ki pa mu je nato sledilo obširno dokazovanje, ki je zadevalo razjasnjevanje subjektivne plati kaznivega dejanja umora, kar je privedlo do procesno nevzdržnega položaja, da se je prvostopenjsko sodišče, kljub sprejetemu priznanju ukvarjalo s tem kaznivim dejanjem povezanim ugotavljanjem dejanskega stanja. V bistvu je nastali položaj po svojih značilnostih podoben tistemu, ko sodišče priznanja ne sprejme in se mora glede na to postopek nadaljevati pred drugim predsednikom senata.
Storitev kaznivega dejanja umora iz ljubosumja spada med druge nizkotne nagibe in ustreza pravni opredelitvi umora po 4. točki 116. člena KZ-1. V zakonski določbi primeroma navedene alternativne oblike storitve tega kaznivega dejanja vsebujejo dovolj jasna merila, ki omogočajo primerjavo v skladu s pravilom tertium comparationis in s tem v kazenskem pravu dopustno uporabo analogije intra legem. Kaznivo dejanje, ki ga je storil obsojenec pa ima še večjo kriminalno težo, ker je bilo hkrati storjeno iz maščevanja. Oba očitka je namreč treba presojati v medsebojni povezavi, kar pa pokaže, da gre za storitev kaznivega dejanja iz tako zavržnih nagibov, ki so povsem primerljivi s primeroma navedenimi v zakonski določbi.
Dokazovanje z novim izvedencem ni potrebno, kadar sodišče zaključi, da sta izvid in mnenje enega od izvedencev (v konkretnem primeru Komisije) popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z drugimi dokazi kazenskega spisa. Le če je zaradi ugotovljenih nasprotij med sodnima izvedencema podan dvom v pravilnost izvedenskih mnenj obeh, je sodišče dolžno ugotovljena nasprotja odpraviti s pritegnitvijo tretjega izvedenca. Za razliko od ocenjevanja izpovedbe prič kot dokaza, kjer je pomembna zlasti psihološka komponenta, so za dokazno oceno izvedenskega dela odločilni predvsem logično racionalni kriteriji. Če se sodnik ne strinja z izvedenskim mnenjem, ga ne more nadomestiti s svojim znanjem, saj je z odredbo že manifestiral svoje stališče, da rabi izvedenčevo pomoč in s tem, da sam nima potrebnega strokovnega znanja. Dokazna ocena izvedenstva se razlikuje od ocene ostalih dokazov, saj pri presoji izvedenskega izvida in mnenja sodnik ne pozna pravil specifične stroke. Glede na zasnovo takšnega kazenskega postopka je izvedenec sodnikov pomočnik, ko gre za ugotavljanje (odločilnih) dejstev, ki je povezano s posebnim strokovnim znanjem. Vendar pa je vselej sodišče tisto, ki oceni izvedensko mnenje in nato sprejme presojo o dokazanosti dejstev, pomembnih za izrek pravilne in zakonite sodbe.
Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet, ampak, da imajo storilci od prostituiranja oseb korist in prejemajo denar, pri čemer višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni zakonski znak tega kaznivega dejanja. Zavrniti je zato treba stališče, da je zakonski znak izkoriščanja prostitucije podan le, če bi storilec dekletom pobral več kot polovico zaslužka.
Izkoriščanje prostitucije ni dopustno, zato je neutemeljeno tudi zavzemanje obsojenčevih zagovornikov, da se organizacija in vodenje prostitucije drugih obravnava kot običajna, dopustna gospodarska dejavnost in primerja z nemško sodno prakso, kjer je prostitucija legalizirana in pravno urejena dejavnost.