• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 28
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL Sodba V Cpg 622/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00054572
    ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2, II/2-7.
    kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
    V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.

    Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.

    Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.

    Tožena stranka bi morala podati konkretne trditve o dejstvih na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
  • 202.
    VSL Sklep V Kp 30699/2020
    18.11.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00051736
    ZKP člen 64, 64/1, 65, 65/2, 148, 148/1, 148/2, 285e, 285e/1, 285e/2, 378, 378/1. ZPND člen 8.
    zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - žrtev nasilja v družini - mladoletni oškodovanec - predkazenski postopek - kazenska ovadba - vložitev kazenske ovadbe - zastopanje mladoletnika - vlagatelj - zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe - zbiranje obvestil s strani policije - navzočnost pooblaščenca - pravica do zagovornika - nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev dokazov - izločitev kazenske ovadbe - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - predlog za izločitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obvestilo o seji pritožbenega senata - pritožba zoper sklep
    Kazenska ovadba PP X in zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe C. C. tudi po presoji pritožbenega sodišča niso nezakoniti dokazi. Zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe je podala zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca. Nadaljnja obvestila v smislu 148. člena ZKP, ki so oblikovno zajeta v istem zapisniku so bila tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevajoč določbo 64. člena ZKP zbrana od mladoletnega oškodovanca ob prisotnosti zakonitega zastopnika.

    Zatrjevana kršitev 8. člena ZPND ni podana, saj navedeni člen, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, določa, da ima žrtev nasilja pravico do zagovornice oziroma zagovornika, ki v skladu s posebnimi predpisi ščiti žrtvine koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek izpodbijanega sklepa, da je posebni predpis v predmetni zadevi Zakon o kazenskem postopku. Kot je bilo že pojasnjeno, pa njegove določb niso bile kršene, saj so bila obvestila po 148. členu od mld. oškodovanca zbrana v prisotnosti njegove zakonite zastopnice.
  • 203.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1775/2021
    18.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00056389
    ZPŠOIRSP člen 6, 8, 10, 11. URS člen 26.
    škodni dogodek - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odškodninska odgovornost države - pavšalna odškodnina - trditveno in dokazno breme - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - gola pritožba - vsebina pritožbe - dokazovanje škode - dovoljenje za zaposlitev - begunec - potni list - denarna socialna pomoč - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem
    Obstoj in višino škode mora oškodovanec tudi v pravdah po ZPŠOIRSP dokazati na enak način in po enakih kriterijih kot v katerikoli običajni odškodninski pravdi.

    Tožnik ni uspel izkazati niti premoženjske niti nepremoženjske škode, ki bi presegala povprečno škodo, kakršna je nastala vsem t. i. izbrisanim in ki je zajeta s pavšalno odškodnino v upravnem postopku.
  • 204.
    VDSS Sodba Pdp 555/2021
    18.11.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00053470
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8, 118.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.. ZPP člen 362, 362/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - reintegracija - kršitev navodil zdravnika
    Dolžnost upoštevanja danih zdravniških navodil in izogibanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja, po ustaljeni sodni praksi pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme opravljati običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in neživljenjsko. Če tovrstna dejanja delavca niso v nasprotju z navodili zdravnika, potem ni zadržkov, da bi jih delavec lahko opravljal tudi v času bolniške odsotnosti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku samostojna vožnja avtomobila kot taka ni bila prepovedana, zato je na ta način tožnik lahko opravljal krajša in razumna življenjska opravila, in sicer peljal je otroke v vrtec in šolo ter šel do garaže preveriti olje in vodo v avtomobilu.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala očitka, da naj bi tožnik v spornem obdobju na očitane dni bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost. Zgolj okoliščini, da je imel tožnik na svojem avtomobilu napis "odkup vozil A." (šele kasneje je pričel z opravljanjem te dejavnosti v okviru samozaposlitve) ter, da se je z detektivom dogovarjal o odkupu enega vozila, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za zaključek, da je tožnik opravljal pridobitno dejavnost.
  • 205.
    VSL Sklep II Cp 1681/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00052497
    ZPP člen 154, 158. ZFPPIPP člen 280, 280/2.
    odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost premičnin - zavrženje dela tožbe - izguba pravnega interesa - pomanjkanje procesnih predpostavk - delni umik tožbe
    Pritožbeno sodišče soglaša, da odločitev o zavrženju dela tožbe pomeni njen neuspeh. ZPP v 154. členu uspeh veže na končni uspeh strank v pravdi. S stališča tožeče stranke zato pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba ali sklep o zavrženju tožbe. Čeprav je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, zato se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Pri tem razlogi, ki so pripeljali do izgube pravnega interesa, niso pomembni.
  • 206.
    VSL Sklep I Cpg 343/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00050948
    ZPP člen 29. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6.
    mednarodna pristojnost - stečajni postopek nad pravno osebo - izločitvena pravica na nepremičnini - nepremičnina v tujini - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe
    Pravna podlaga tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice izhaja neposredno iz postopka insolventnosti in je z njim tesno povezana v smislu prvega odstavka člena 6 Insolvenčne uredbe. Pri presoji pravne podlage tožbe, ki se opravi za potrebe določanja pristojnosti ne gre za presojo pravne podlage nastanka terjatve, pač pa za presojo, na kakšnem temelju je vložena tožba oz. na kakšni pravni podlagi sloni (oz. je začet) postopek, glede katerega je treba določiti pristojno sodišče za njegovo reševanje. Zato se pristojnost določi po Insolvenčni uredbi in ne po Bruseljski uredbi I.
  • 207.
    VSL Sodba V Cpg 524/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00051986
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-e, 119, 119/1, 119/1-b, 119/4.
    blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pravna narava razmerja - pogodba o distribuciji - registracija blagovne znamke - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke - prednost starejše znamke - zloraba zaupanja - slaba vera prijavitelja znamke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - dokaz z izvedencem - relevantnost dokaza
    Naloga tožene stranke kot lokalnega distributerja, za kar je prejemala plačilo, je bila poiskati ključne kupce, zgraditi prodajno mrežo, promovirati proizvode in določiti prodajne pogoje.

    Naloga tožene stranke je bila namreč ravno ta, da poskrbi za prodajo in promocijo izdelkov tožeče stranke pod navedeno blagovno znamko na trgu Republike Slovenije in Srednje ter Južne Evrope. Tožena stranka je bila poslovni partner tožeče stranke v okviru opisanega poslovnega odnosa po distribucijski pogodbi, kar pa ne more vplivati na njeno upravičenje do registracije enake figurativne blagovne znamke za isto vrsto proizvodov in storitev, kot jo je predhodno že registrirala tožeča stranka.

    Namen točke e prvega odstavka 44. člena ZIL-1 je v tem, da imetnik znamke od distributerja pričakuje lojalnost in ščitenje njenih interesov, tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila.

    Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno že iz navedb strank v postopku ugotovilo, da je bil odnos med strankama tesen in zaupen in je bilo vzpostavljeno distribucijsko in ne le prodajno razmerje.

    Vprašanje slabe vere ni pravno odločilnega pomena pri presoji, ali je v postopku izkazan zakonski dejanski stan po točki b prvega odstavka 119. člena v zvezi s točko e prvega odstavka 44. člena ZIL-1.
  • 208.
    VSC Sklep Cp 401/2021
    18.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSC00051023
    ZD člen 221.
    dodatni sklep o dedovanju - prenosljivost pravice - odstop dednega deleža - dedna pravica
    Pri odstopu dednega deleža gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča.
  • 209.
    VSM Sklep IV Kp 65466/2019
    18.11.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00051185
    KZ-1 člen 61, 62, 62/2.
    preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
    Osnovni namen instituta posebnega pogoja je namreč izpolnitev obveznosti oškodovancu in v zvezi s tem dana možnost obsojencu, da to odločitev sodišča spoštuje in naloženo obveznost tudi dejansko izpolni, da ne bo prišlo do preklica pogojne obsodbe.
  • 210.
    VSL Sodba I Cpg 451/2020
    18.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00051427
    OZ člen 419, 419/2, 631, 1050.
    plačilo opravljenega dela - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - kumulativno določeni pogoji - potrditev situacije - začasna situacija - dospelost terjatve podizvajalca - pripoznanje terjatve - pripoznava - neposredna terjatev podizvajalca - pogodba o asignaciji - zapisnik o sprejemu in izročitvi del - trenutek prehoda premoženja - prehod terjatve - zakonita cesija - končni obračun - sklenitev zunajsodne poravnave - koneksnost terjatev
    Pogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo. Dokazno breme glede vseh teh predpostavk je na strani tožeče stranke kot podizvajalca.

    V razmerju med podjemnikom (tj. glavnim izvajalcem) in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. Navadno bo podjemnik priznal podizvajalčevo terjatev za plačilo opravljenega posla s tem, da bo potrdil izvajalčevo začasno situacijo, ki se nanaša na ta posel. Za priznano pa bo podizvajalčeva terjatev veljala tudi, če bo obsežena v potrjeni končni situaciji oziroma v končnem obračunu posla med podjemnikom in podizvajalcem.

    Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo na neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu).

    To pa za obravnavani primer po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da sklenitev končnega obračuna med toženo stranko in glavnim izvajalcem, ki je vsebina Zapisnika z dne 13. 11. 2014 (v delu, ki se sicer nanaša na tožečo stranko), na obveznost plačila del, ki so predmet potrjenih XI. in XII. začasne situacije, ni mogla vplivati. Z Zapisnikom z dne 13. 11. 2014, ki po svoji vsebini ustreza končnemu obračunu (s katerim se zajamejo vsa dela, izvedena po pogodbi, upoštevajoč nepredvidena in poznejša dela, ki jih je bil izvajalec dolžan ali pooblaščen izvesti, ne glede na to, ali so dela zajeta s z začasnimi situacijami), ta pa zunajsodni poravnavi (1050. člen OZ), sta lahko v okoliščinah konkretnega primera glavni izvajalec in tožena stranka le v njunem medsebojnem razmerju odpravila negotovosti in določila svoje vzajemne pravice in obveznosti. Nista pa mogla povzročiti, da tožeča stranka, ki je dela (vključena v XI. in XII. začasno situacijo) opravila in neposredni zahtevek na toženo stranko naslovila že v avgustu 2014, do plačila teh del ne bi prišla.
  • 211.
    VSL Sodba II Cp 1789/2021
    18.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00052498
    ZVKSES člen 23, 23/2, 23/3. OZ člen 662, 663, 663/3. ZPP člen 154, 154/2.
    odgovornost za stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - odgovornost prodajalca za stvarne napake - zahtevek za odpravo stvarnih napak - skrite napake - stvarne napake na skupnih delih stavbe - popravilo strehe - odprava napak - solidnost gradbe - rok za uveljavljanje napak - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - grajanje napak - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
    Tožena stranka se na prepozno uveljavljanje napak ne more sklicevati že zato, ker je obstoj napak sama najprej priznala in se zavezala, da jih bo sanirala, nato pa se je očitno premislila.

    Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral že tožbeni zahtevek vsebovati točen opis načina odprave stvarnih napak, češ da iz sodbe ni mogoče razbrati, za katere napake gre oziroma v kakšnem obsegu je tožena stranka dolžna izvesti sanacijo objekta. Izbira načina odprave napak je po stališču sodne prakse načeloma v domeni tistega, ki jih je dolžan odpraviti.
  • 212.
    VSL Sodba V Cpg 587/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00054322
    ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
    kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje terjatve iz naslova obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
    V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.

    Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.

    Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.

    Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
  • 213.
    VDSS Sodba Pdp 478/2021
    18.11.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00052409
    ZPP člen 142, 236a.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 200, 200/3.. OZ člen 86.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
    ničnost odpovedi - izvedenec - podpis - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
    Tožnik ni podpisal oziroma podal odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 5. 2020, zato je ta nična.
  • 214.
    VSC Sodba Cp 444/2021
    18.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00053000
    OZ člen 131, 131/1, 163.
    odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odškodninska odgovornost - opustitev čiščenja poledenelega parkirišča
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da čas nesreče spada v čas po preteku enega dne po zadnjem sneženju, ki ga Pravilnik določa kot časovni okvir, in da bi zavarovanec tožene stranke moral v času enega dne po sneženju poskrbeti za očiščenje in posipanje poledenele površine parkirišča, na katerem je prišlo do nesreče. Površina parkirišča v času nesreče torej ni bila očiščena in posipana, od zadnjega sneženja pa je minilo več kot en dan. Ob tem, ko tožena stranka ni niti zatrjevala, da je bil razlog (ki mora biti v takih primerih objektiven) za prenehanje oziroma neredno opravljanje storitev utemeljen, zaradi česar sodišče tega ni ugotavljalo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zavarovanec tožene stranke ni zadostil standardu potrebne skrbnosti pri opravljanju čiščenja in posipavanja sporne površine (standard posebej skrbnega strokovnjaka po drugem odstavku 6. člena OZ), in da je zato je tožniku odgovoren za škodo, ki je vzročno povezano nastala (prvi odstavek 131. člena OZ). Če bi zavarovanec tožene stranke ukrepal, kot mu je nalagalo dolžno ravnanje, bi škodo lahko preprečil.
  • 215.
    VSL Sklep in sodba V Cpg 545/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00054378
    URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198. ZPP člen 212. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
    kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
    V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.

    Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.

    Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.

    Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
  • 216.
    VSC Sklep I Cp 412/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC00050917
    Zakon o dedovanju (1955) člen 175.
    stranke zapuščinskega postopka - sklep o dedovanju - dedič
    Glede na neizpodbijano dejstvo, da pritožnik ni dedič v predmetnem zapuščinskem postopku o zapustniku C. O., sta izpodbijani odločitvi pravilni in zakoniti.

    V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči zapustnika (zakoniti, oporočni), volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ter tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča).
  • 217.
    VSL Sodba V Cpg 469/2021
    18.11.2021
    MEDIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00051444
    ZMed člen 112, 112/2, 112/3, 113. ZKUASP člen 9, 9-4, 75. ZASP člen 31.
    obveznost prenosa RTV-programov - pravilo "must-carry" - pravilo "must-offer" - neodplačnost - kabelska retransmisija - izključna materialna avtorska pravica - individualno upravljanje avtorske pravice
    Pravili o neodplačnosti obveznosti prenosa in obveznosti ponujanja iz drugega in tretjega odstavka 112. člena ZMed se nanašata zgolj na prepoved odplačnosti samega dostopa do signala za prenos.
  • 218.
    VSL Sklep II Cp 1460/2021
    17.11.2021
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00053118
    ZVEtL-1 člen 43, 44.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - merila - ugovor javnega dobra - namembnost zemljišča - dejanska raba
    Tudi iz predloga ZVEtL-1 izhaja, da za urbanistične standarde oziroma prostorske akte ni nujno, da se nanašajo na obravnavano nepremičnino, v vsakem primeru pa se upoštevajo (le) kot dopolnilno merilo (glej pojasnila k 43. členu v Predlogu ZVEtL-1, EVA: 2015-2030-0002, prva obravnava). Sodišče prve stopnje pa je pred tem obseg pripadajočega zemljišča utemeljilo že na dveh drugih kriterijih (kaj zemljišče predstavlja v naravi in njegova pretekla redna raba), ki sta v konkretnih okoliščinah odločilnega pomena.

    Ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče ne obsega nobenih javnih površin, ki bi bile namenjene vsem pod enakimi pogoji.

    Nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar (ne le predlagateljev oziroma udeležencev, to je lastnikov obeh stavb oziroma nepremičnin, na katerih ti dve stojita). Ugovor javnega dobra zoper obseg pripadajočega zemljišča bi lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dejansko namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi. Zato je ugovor nasprotne udeleženke, da gre za javno dobro, neutemeljen.
  • 219.
    VDSS Sodba Psp 221/2021
    17.11.2021
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00053317
    URS člen 23.. ZPP člen 8.. ZPIZ-2 člen 65.
    ugotavljanje invalidnosti - invalid - vzrok za nastanek invalidnosti - izvedensko mnenje
    Pritožbenega sodišča prav tako ni uspelo prepričati pritožnikovo zatrjevanje o napačnosti izvedenčevega zaključka, zaradi neupoštevanja informacij, pridobljenih v okviru nadzora nad zavarovancem in glede pretepa na dan 9. 4. 2017. Izvedenec je razumljivo in nedvoumno povzel, da pri odgovoru na vprašanje vzroka trajne zmanjšanja delazmožnosti pri zavarovancu v okviru III. kategorije invalidnosti, niso bistvena in ključna dejstva povezana z okoliščinami iz kazenskega spisa II K 56733/2017. Kot ključni dejstvi za odgovor na vprašanja povezana z zavarovančevo invalidnostjo sta bili opredeljeni le narava prve in druge poškodbe ter ugotovljene trajne posledice, ki izvirajo iz narave vsake od poškodb. Razumljivo je bilo celo izpostavljeno, da v konkretni zadevi ni pomembno na kakšen način se je zavarovanec poškodoval v prvem oziroma drugem dogodku, temveč kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz prvega dogodka ter kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz drugega dogodka. Sodišče je pravilno izpostavilo, da so okoliščine nastanka sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca, kot jih izpostavlja pritožnik, pomembne le v kontekstu delovnega spora, v katerem zavarovanec zoper tožnika (bivšega delodajalca) uveljavlja odškodnino zaradi poškodbe pri delu, nikakor pa ne pri dometu sprememb v trajni delazmožnosti, ki se obravnavajo v konkretnem sporu skladno s 65. členom ZPIZ-2.
  • 220.
    VSL Sklep II Cp 1566/2021
    17.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00051247
    ZPP člen 199.
    stranska intervencija - pravni interes - dopustitev stranske intervencije - zavarovalnica
    ZPP dopušča udeležbo stranskega intervenienta vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. V tem primeru intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka in se lahko pridruži tej stranki (199. člen ZPP). Pravni interes v smislu te določbe je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med tožnikom in predlagateljem.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 28
  • >
  • >>