CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00051986
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-e, 119, 119/1, 119/1-b, 119/4.
blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pravna narava razmerja - pogodba o distribuciji - registracija blagovne znamke - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke - prednost starejše znamke - zloraba zaupanja - slaba vera prijavitelja znamke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - dokaz z izvedencem - relevantnost dokaza
Naloga tožene stranke kot lokalnega distributerja, za kar je prejemala plačilo, je bila poiskati ključne kupce, zgraditi prodajno mrežo, promovirati proizvode in določiti prodajne pogoje.
Naloga tožene stranke je bila namreč ravno ta, da poskrbi za prodajo in promocijo izdelkov tožeče stranke pod navedeno blagovno znamko na trgu Republike Slovenije in Srednje ter Južne Evrope. Tožena stranka je bila poslovni partner tožeče stranke v okviru opisanega poslovnega odnosa po distribucijski pogodbi, kar pa ne more vplivati na njeno upravičenje do registracije enake figurativne blagovne znamke za isto vrsto proizvodov in storitev, kot jo je predhodno že registrirala tožeča stranka.
Namen točke e prvega odstavka 44. člena ZIL-1 je v tem, da imetnik znamke od distributerja pričakuje lojalnost in ščitenje njenih interesov, tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno že iz navedb strank v postopku ugotovilo, da je bil odnos med strankama tesen in zaupen in je bilo vzpostavljeno distribucijsko in ne le prodajno razmerje.
Vprašanje slabe vere ni pravno odločilnega pomena pri presoji, ali je v postopku izkazan zakonski dejanski stan po točki b prvega odstavka 119. člena v zvezi s točko e prvega odstavka 44. člena ZIL-1.
dodatni sklep o dedovanju - prenosljivost pravice - odstop dednega deleža - dedna pravica
Pri odstopu dednega deleža gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056389
ZPŠOIRSP člen 6, 8, 10, 11. URS člen 26.
škodni dogodek - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odškodninska odgovornost države - pavšalna odškodnina - trditveno in dokazno breme - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - gola pritožba - vsebina pritožbe - dokazovanje škode - dovoljenje za zaposlitev - begunec - potni list - denarna socialna pomoč - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem
Obstoj in višino škode mora oškodovanec tudi v pravdah po ZPŠOIRSP dokazati na enak način in po enakih kriterijih kot v katerikoli običajni odškodninski pravdi.
Tožnik ni uspel izkazati niti premoženjske niti nepremoženjske škode, ki bi presegala povprečno škodo, kakršna je nastala vsem t. i. izbrisanim in ki je zajeta s pavšalno odškodnino v upravnem postopku.
ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 228.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - krivda
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnici pravočasno in utemeljeno podano pisno opozorilo z dne 25. 10. 2019 (prvi odstavek 85. člena ZDR-1; in da je bila zakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 25. 2. 2020 (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Glede odpovednih očitkov pritožba navaja, da ne zadoščajo za tožničino krivdo, saj bi ta v primeru dejanske malomarnosti storila dnevno oziroma tedensko večje število napak, ne pa le eno, dve letno. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom o tožničini malomarnosti. Tožnica je v enem dnevu (10. 1. 2020) storila več napak: v embalažo je vključila izdelek z napačno kodo, zapakirala je napačno število kosov, v nosilec košare ni vstavila zaskočnega zatiča. Slednja napaka je bila že predmet pisnega opozorila, ki tako ni doseglo svojega namena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00050948
ZPP člen 29. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6.
mednarodna pristojnost - stečajni postopek nad pravno osebo - izločitvena pravica na nepremičnini - nepremičnina v tujini - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe
Pravna podlaga tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice izhaja neposredno iz postopka insolventnosti in je z njim tesno povezana v smislu prvega odstavka člena 6 Insolvenčne uredbe. Pri presoji pravne podlage tožbe, ki se opravi za potrebe določanja pristojnosti ne gre za presojo pravne podlage nastanka terjatve, pač pa za presojo, na kakšnem temelju je vložena tožba oz. na kakšni pravni podlagi sloni (oz. je začet) postopek, glede katerega je treba določiti pristojno sodišče za njegovo reševanje. Zato se pristojnost določi po Insolvenčni uredbi in ne po Bruseljski uredbi I.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/6.. ZSPJS člen 17, 17/1.
preizkus ocene dela - ocena dela
Tožnica je bila za leto 2018 ocenjena z oceno delovne uspešnosti dobro. Ocena dobro pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja (Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede; šesti odstavek 2. člena), ki so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPJS. Kriteriji ocenjevanja so: rezultati dela (strokovnost, obseg dela, pravočasnost), samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteta sodelovanja in organizacija dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela (interdisciplinarnost, odnos do uporabnikov storitev, komuniciranje in drugo). Vsi ti kriteriji so bili pri tožničini oceni ustrezno upoštevani, pri čemer, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, se od delodajalca ne zahteva, da v ocenjevalnem listu pojasnjuje ocenjevanje po kriterijih, ampak poda le kratko utemeljitev ocene, obrazložitev pa ima možnost podati v postopku preizkusa ocene.
pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti je glede na trditve pravdnih strank o obstoju oziroma neobstoju zunajzakonske skupnosti v času, ko je tožnik po zatrjevanjih v tožbi toženki posodil 3.000,00 EUR, to je v avgustu 2014, pravno pomembno vprašanje. Gre za predhodno ali prejudicialno vprašanje o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Šele ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je v času zatrjevanega posojila obstajala zunajzakonska skupnost med pravdnima strankama, bo lahko nadalje ugotavljalo, ali je bila veljavno sklenjena posojilna pogodba, oziroma odločilo o ugovoru ničnosti ustne posojilne pogodbe iz razloga, ker pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa.
ZDR-1 člen 75, 76, 85, 110, 110/1, 110/1-6.. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku - zakonitost odpovedi
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zaradi odklonitve prehoda k delodajalcu prevzemniku, ter o plačilu nekaterih denarnih terjatev (iz naslova nadur, neizkoriščenega dopusta za leti 2019 in 2020 ter regresa za leto 2020). Po ugotovitvi, da je tožnik dejansko odklonil prehod k delodajalcu prevzemniku, ter da zanj zaradi omejitev v zvezi z invalidnostjo III. kategorije toženka ni imela prostega delovnega mesta, za katerega bi izpolnjeval pogoje, je pravilno ugotovilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, tožbeni zahtevek pa pravilno zavrnjen.
Dolžnost upoštevanja danih zdravniških navodil in izogibanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja, po ustaljeni sodni praksi pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme opravljati običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in neživljenjsko. Če tovrstna dejanja delavca niso v nasprotju z navodili zdravnika, potem ni zadržkov, da bi jih delavec lahko opravljal tudi v času bolniške odsotnosti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku samostojna vožnja avtomobila kot taka ni bila prepovedana, zato je na ta način tožnik lahko opravljal krajša in razumna življenjska opravila, in sicer peljal je otroke v vrtec in šolo ter šel do garaže preveriti olje in vodo v avtomobilu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala očitka, da naj bi tožnik v spornem obdobju na očitane dni bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost. Zgolj okoliščini, da je imel tožnik na svojem avtomobilu napis "odkup vozil A." (šele kasneje je pričel z opravljanjem te dejavnosti v okviru samozaposlitve) ter, da se je z detektivom dogovarjal o odkupu enega vozila, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za zaključek, da je tožnik opravljal pridobitno dejavnost.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - neizpolnjevanje pogojev
Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Prav tako ni pomembno, ali je bilo delo operativnih skupin organizirano izmensko (in je tožniku posledično pripadal dodatek za izmensko delo). Ker operativna skupina ni izmena, vodenje operativne skupine ni vodenje izmene v smislu citiranih določb, zato tožnikov zahtevek za plačilo položajnega dodatka ni utemeljen.
DZ člen 98, 98/2. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 10.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - razmerja med starši in otroki
Haaška konvencija (1996) v 10. členu določa izjemo od splošnega pravila, ob kateri so lahko ob v navedenem členu opredeljenih izpolnjenih pogojih pristojni organi države pogodbenice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054378
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198. ZPP člen 212. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054572
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2, II/2-7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
Tožena stranka bi morala podati konkretne trditve o dejstvih na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
stvarna pristojnost sodišča - pritožba proti sklepu - nedovoljena pritožba
Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena, če ni v zakonu določeno, da pritožbe ni (prvi odstavek 363. člena ZPP). Skladno z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPP zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.
Pravili o neodplačnosti obveznosti prenosa in obveznosti ponujanja iz drugega in tretjega odstavka 112. člena ZMed se nanašata zgolj na prepoved odplačnosti samega dostopa do signala za prenos.
stranke zapuščinskega postopka - sklep o dedovanju - dedič
Glede na neizpodbijano dejstvo, da pritožnik ni dedič v predmetnem zapuščinskem postopku o zapustniku C. O., sta izpodbijani odločitvi pravilni in zakoniti.
V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči zapustnika (zakoniti, oporočni), volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ter tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča).
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost premičnin - zavrženje dela tožbe - izguba pravnega interesa - pomanjkanje procesnih predpostavk - delni umik tožbe
Pritožbeno sodišče soglaša, da odločitev o zavrženju dela tožbe pomeni njen neuspeh. ZPP v 154. členu uspeh veže na končni uspeh strank v pravdi. S stališča tožeče stranke zato pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba ali sklep o zavrženju tožbe. Čeprav je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, zato se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Pri tem razlogi, ki so pripeljali do izgube pravnega interesa, niso pomembni.
izvedensko mnenje - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - cenilno poročilo
Tožena stranka utemeljeno pritožbeno očita sodišču prve stopnje, da je to storilo kršitev določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP, saj so v cenilnem mnenju pomanjkljivosti, ki pri toženi stranki tudi po presoji pritožbenega sodišča vzbujajo dvom v pravilnosti podanega mnenja, posledično pa tudi dvom o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-2, 221, 221/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 50, 50/1, 50/2.
odlog izvršbe - pravica do doma - deložacija - epidemija
Odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe je, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - merila - ugovor javnega dobra - namembnost zemljišča - dejanska raba
Tudi iz predloga ZVEtL-1 izhaja, da za urbanistične standarde oziroma prostorske akte ni nujno, da se nanašajo na obravnavano nepremičnino, v vsakem primeru pa se upoštevajo (le) kot dopolnilno merilo (glej pojasnila k 43. členu v Predlogu ZVEtL-1, EVA: 2015-2030-0002, prva obravnava). Sodišče prve stopnje pa je pred tem obseg pripadajočega zemljišča utemeljilo že na dveh drugih kriterijih (kaj zemljišče predstavlja v naravi in njegova pretekla redna raba), ki sta v konkretnih okoliščinah odločilnega pomena.
Ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče ne obsega nobenih javnih površin, ki bi bile namenjene vsem pod enakimi pogoji.
Nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar (ne le predlagateljev oziroma udeležencev, to je lastnikov obeh stavb oziroma nepremičnin, na katerih ti dve stojita). Ugovor javnega dobra zoper obseg pripadajočega zemljišča bi lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dejansko namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi. Zato je ugovor nasprotne udeleženke, da gre za javno dobro, neutemeljen.