URS člen 23, 23/2, 25. ZPP člen 19, 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 433, 433/1, 435, 435/1. ZS člen 53, 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZZK-1c člen 127, 127/2, 127/2-2, 157, 157/1.
funkcionalna pristojnost – strokovni sodelavec – pravno sredstvo - ugovor
Po mnenju pritožbenega sodišča je pravno sredstvo zoper sklep strokovnega sodelavca ugovor, ker o njem odloči sodnik sodišča prve stopnje (podobno kot je po prvem odstavku 435. člena ZPP dopusten ugovor zoper plačilni nalog, ki ga po prvem odstavku 433. člena ZPP izda strokovni sodelavec, ali kot je zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni pomočnik, po prvem odstavku 157. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1c dovoljen ugovor, o katerem po 2. točki drugega odstavka 127. člena ZZK-1c odloča zemljiškoknjižni sodnik, ipd.), kar ustreza tudi določbi 35. člena ZPP, da o pritožbi zoper odločitev okrajnega ali okrožnega sodišča odloča višje sodišče.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 269a, 269a.
odčrtanje zadeve - izvršba z novim izvršilnim sredstvom
Odčrtanje zadeve kot rešene, kot je predpisano v 269a. členu Sodnega reda, je pisarniško - tehnično opravilo sodišča, ki ne more imeti posledic za upnika v tem smislu, da ne bi mogel uveljavljati svoje pravice iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi namreč še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka. Upnik je z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom izpolnil pogoj iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj je upnik to predlagal pred zaključkom izvršilnega postopka, zato je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zadeva odčrtana kot končana s tem, da je bil poslan sklep o izvršbi dolžnikovemu dolžniku in da zato sodišče, v isti zadevi, ne more dovoliti izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
postopek v gospodarskih sporih - sodne počitnice - preizkušanje prijavljenih terjatev - upnik - rok
Tožba, s katero stečajni upnik terja ugotovitev obstoja svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ni nujna zadeva v smislu 8. točke 2. odst. 83. člena ZS. Gre namreč zgolj za gospodarski spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, kot ga opredeljuje 483. člen ZPP. Za te spore pa v času sodnih počitnic sodišče ne dela in zato tudi v tem času ne teče rok, ki je bil upniku dan na voljo za vložitev takšne tožbe z napotitvenim sklepom.
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila pred začetkom spora, o katerem naj bi sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, ampak po zaključku takšnega spora. Zato za izdajo predlagane začasne odredbe ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, ampak okrajnega, saj gre za postopek zavarovanja denarne terjatve po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.
izpodbijanje odločbe disciplinske komisije lovske družine
Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč določa, da ima zagotovljeno sodno varstvo občan, ki mu je lovska družina zavrnila sprejem v članstvo ali je bil izključen iz članstva.
Če je v skladu s pravilnikom članu izrečen blažji ukrep, sodno varstvo v zakonu ni predvideno. Izrek takšnega ukrepa tudi ne pomeni posega v kakšno ustavno pravico, da bi bilo po 2. odst. 157. člena Ustave potrebno zagotoviti sodno varstvo.
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258. ZS člen 201, 201/2-3. ZDSS člen 4, 4/2.
stvarna pristojnost - odgovornost članov uprave - odškodnina - specializirano sodišče
Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.
Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl.
Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.
nedovoljena pritožba - dopustnost pritožbe - gospodarski spor - oprostitev plačila stroškov postopka - funkcionalna pristojnost - sodni red - vpisnik - razporeditev v vpisnik - potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika
Razporeditev zadeve v ustrezni vpisnik je del pisarniško-tehničnega poslovanja sodišča in ne pomeni odločanja o zadevi. Pravni red ne predvideva nobene formalne odločitve (sklep, odredba) o razporeditvi v vpisnik, zato zoper razporeditev tudi ni možna pritožba.
Za odločanje v izvršilnih zadevah je stvarno pristojno okrajno sodišče, le-to pa je o zadevi tudi odločalo; tudi odločitev funkcionalno nepristojnega oddelka sodišča ne vpliva na zakonitost odločbe.
Zoper potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa v smislu 75. čl. Sodnega reda, oz. zoper tako razvidna dejstva stranka nima pravice pritožbe.
O oprostitvi plačila sodnih taks sodišče prve stopnje odloča glede na stanje v času odločanja.
Po določilu 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo procesni roki v času sodnih počitnic to je od 15. julija do 15 avgusta. Po III. odstavku cit. člena zakon ne uvršča izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve, ki se ne nanaša na vzdrževanje otrok, med nujne zadeve, kjer roki vseeno tečejo. Zato med sodnimi počitnicami vložen ugovor pa čeprav po preteku osem dni od vročitve sklepa, ni prepozen.
Sodniku pripada odpravnina ob upokojitvi v višini kot jo določi Sodni svet. Ni nezakonita določitev odpravnine na podlagi bruto zneska zadnje plače. Določbe o osnovi za obračun odpravnine ob upokojitvi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in Splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določajo kot osnovo čisto plačo niso relevantne za določanje osnove za obračun odpravnine ob upokojitvi sodnikov.