ZIZ člen 6, 6/4, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 10, 10/4. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen - sodna taksa kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi
Celoten postopek odločanja o verigi pritožb izvira iz odločitve, da ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, za ta postopek pa se sodna taksa ne plača.
Za reševanje pritožb zoper sklepe v izvršilnem postopku je pristojno višje sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SODSTVO
VSL00012126
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64, 64/3. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - razlogi sklepa - dokaz z vpogledom v listino - izvedba dokaza z izvedencem - pravica do pritožbe - pritožbeni rok - pravni pouk
Podan je tudi uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani sklep se sklicuje na mnenje izvedenca in na medicinsko dokumentacijo, ki pa je ni v spisu. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi sodišče sprejelo dokazni sklep o vpogledu v medicinsko dokumentacijo. Pritrditi je treba pritožbi, da bi moral biti udeležencem postopka omogočen vpogled v zdravstveno dokumentacijo, kar izhaja iz njihove pravice do izjave (5. člen ZPP, v zvezi z 37. členom ZNP). To se lahko v skladu s tretjim odstavkom 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr na predlog izvedenca omeji zgolj udeleženki - osebi, ne pa tudi drugim npr. njenemu odvetniku.
Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
ZPP člen 108, 110, 110/3, 224, 224/4. Sodni red (1995) člen 215, 216, 217, 218, 219.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - podaljšanje roka za dopolnitev vloge - predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - dokazilo o oddaji pošiljke - javna listina - dohodni zaznamek
Stranka mora predlagati podaljšanje roka, preden se ta izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Če to stori kasneje, je tak predlog neupošteven, saj je rok že iztekel in ga zato že po naravi stvari ni več mogoče podaljšati.
ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 180/2, 451.
vročanje sodnih pisanj - dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - sodne počitnice - tek roka med sodnimi počitnicami - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujna zadeva
V zadevah, ki niso nujne, se v času sodnih počitnic ne vroča. Če pa sodišče kljub temu sodno pisanje v taki zadevi vroči, je stranka varovana tako, da rok, določen v tem sodnem pisanju, ne teče do izteka sodnih počitnic.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča.
URS člen 125, 156. ZFPPIPP člen 121, 382, 382/1, 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes dolžnika - namen postopka osebnega stečaja - obstoj premoženja za poplačilo upnikov - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - postopek za oceno ustavnosti
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, ni pa pristojno za odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker so dolžnikova kazniva dejanja absolutna ovira za odpust obveznosti, le-tega v postopku osebnega stečaja dolžnik ne more doseči, ne glede na razloge, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen.
URS člen 27, 125, 156. ZFPPIPP člen 108, 108/3, 112, 112/8, 112/9. ZPol člen 95, 95/1. ZSS člen 95. ZDT člen 49.
presoja ustavnosti zakona - postopek za oceno ustavnosti - razrešitev stečajnega upravitelja - suspenz stečajnega upravitelja - javno zaupanje - domneva nedolžnosti - uvedba kazenskega postopka - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Sodišče se postopka za oceno ustavnosti poslužil samo v primeru, ko na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zazna nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. Če sodišče takšnega neskladja ne zazna, mora zakonsko normo uporabiti, četudi se stranka sklicuje na njeno protiustavnost.
V skladu z devetim odstavkom 112. člena ZFPPIPP mora sodišče upravitelja, katerega imenovanje je v novih postopkih začasno ustavljeno po drugem ali četrtem odstavku 112. člena ZFPPIPP, razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega pravnega dejstva v evidenco upraviteljev; za to razrešitev se smiselno uporabljajo peti in šesti odstavek 119. člena ter prvi in drugi odstavek 120. člena ZFPPIPP. Tak ukrep pomeni za stečajnega upravitelja onemogočanje opravljanja funkcije stečajnega upravitelja, saj je z odločbo Ministra za pravosodje začasno ustavljeno imenovanje take osebe za upravitelja v novih zadevah in naložena obligatorna razrešitev takšnega upravitelja v vseh postopkih, v katerih je bil imenovan za upravitelja. Začasni ukrep, ki posamezni osebi začasno omejujejo izvrševanje posameznih pravic, praviloma predstavlja institut suspenza. Ta institut pa je predmet urejanja različnih predpisov, ki urejajo delovno pravnih položaj (npr. suspenz pogodbe o zaposlitve po 51. člena Zakona o delovnih razmerjih) ali predpisi, ki urejajo način izvajanja pooblastil posameznih delavcev ali nosilcev javnih funkcij (npr. 95. člen Zakona o policiji, 95. člen Zakona o sodniški službi, 49. člen Zakon o državnem tožilstvu ali 61.b člen Zakona o odvetništvu). Posamezni navedeni predpisi vežejo izrek suspenza na različno dejansko podlago, med drugim tudi na procesni položaj v povezavi s tekom kazenskega postopka zoper takšno osebo.
Zakonska rešitev, ki uveljavlja obligatoren suspenz stečajnega upravitelja, potem ko je potrjen utemeljen sum na podlagi pravnomočne obtožnice za kaznivo dejanje, storjeno pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, po mnenju pritožbenega sodišča ne posega nesorazmerno v položaj posameznika, v povezavi s ciljem, ki ga takšna zakonska rešitev zasleduje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00001121
ZPP člen 19, 19/2, 32, 32/1, 41, 41/2. ZS člen 99, 99/2, 101, 101/2. OZ člen 178, 179.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov v tožbi - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - novejša sodna praksa
Tožnik oba zahtevka proti tožencu temelji na istem dejanskem stanju (objavi več časopisnih člankov/prispevkov). Res je pravna podlage za prvi zahtevek 179. člen, za drugega pa 178. člen OZ, vendar je pravna podlaga pri obeh kljub temu odškodninska torej ena. Zgolj zato, ker bo/bi bilo treba ob sojenju uporabiti drug člen zakona, še ni mogoče reči, da je pravna podlaga različna ter nato za določanje pristojnosti uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 12, 12/3. ZPP člen 108, 116, 214. Sodni red člen 70.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – vložitev vloge na nepristojno sodišče – trditveno in dokazno breme – vročitev
Iz priloženih prilog k pritožbi (potrdila o oddaji pošiljke, B5 in sledenje pošiljk, B6 – podatki izbrane pošiljke po sprejemni številki, ki se ujema s sprejemno pošiljko iz potrdila o oddaji pošiljke), res izhaja, da je bila pošiljka sprejeta na pošti in predana v dostavo. Vendar pa iz teh podatkov ne izhaja, komu je bila poskušana dostava, niti ali so bili v navedenih pošiljkah res izpolnjeni obrazci o premoženjskem stanju za vsako izmed toženih strank, s čimer bi tožena stranka zadostila formalnim pogojem pred vsebinskim obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe, kot ji je bilo naloženo s sklepom istega sodišča 17. 11. 2016. Tožena stranka niti k pritožbi ni priložila po njenih trditvah pravočasno izpolnjenih obrazcev, da bi se lahko sodišču druge stopnje porodil dvom, ali so bili v navedeni pošiljki dejansko vsi trije izpolnjeni obrazci ali ne.
Stranke lahko dobijo vse podatke o svoji zadevi v času uradnih ur sodišča (prvi odstavek 70. člena Sodnega reda). Če bi ravnala dovolj skrbno, bi tožena stranka lahko, ker je sama storila napako in vložila vlogo na nepristojno sodišče, takoj, ko je to ugotovila, opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ali so njeno pošiljko prejeli in ali so jo odstopili v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vsaka stranka v postopku mora biti aktivna pri uveljavljanju svojih pravic. Tožena stranka pa ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (214. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ki je na njej, da bi lahko s pritožbo uspela.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/1, 235, 235/2, 236, 236/1. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/1, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj v predhodnem postopku - vročanje strankam postopka - načini vročanja - štetje rokov - smiselna uporaba ZPP - osebno vročanje - nepravočasnost ugovora - nepravočasnost zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu - sodne počitnice - nujna zadeva
Petnajstdnevni rok za ugovor, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je določen v drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, po katerem začne ta rok teči od prejema upnikovega predloga. Glede vročanja sodnih pisanj vsebuje ZFPPIPP le splošno določbo, da se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročajo strankam postopka, glede načinov vročanja in štetja rokov pa posebnih določb nima, zato se glede teh procesnih vprašanj smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Če dolžnik v postavljenem roku sodne pošiljke ni prevzel na pošti zaradi kolektivnega dopusta, ki se je začel dva dni pred iztekom roka za dvig sodne pošiljke na pošti, si s tem ni podaljšal petnajstnevnega roka za ugovor. Če namreč naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je bil naslovnik tudi opozorjen v obvestilu.
Zadeva stečaja je nujna zadeva. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru pri štetju roka treba upoštevati še čas sodnih počitnic.
Ker izpodbijani sklep ne vsebuje (lastnoročnega) podpisa sodnika, še ni neveljaven. Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda). Izvirnik sklepa ostane v spisu (113. člen Sodnega reda) in ta se v konkretnem primeru v spisu tudi nahaja (s podpisom sodnice). Stranka pa prejme prepis izvirnika.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0075860
ZIZ člen 15, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5. ZPP člen 7, 7/1, 13, 337, 337/1. ZS člen 3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – določljivost terjatve – objektivna določljivost terjatve – mesečni indeks inflacije – ugovor zoper sklep o izvršbi – trditveno in dokazno breme – razlogi za ugovor – ničnost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova – odlog izvršbe na predlog dolžnika – sodna praksa kot pravni vir – predhodno vprašanje v izvršilnem postopku
Dolžnik s pritožbenim vztrajanjem, da mesečni indeks ni (določljivo) opredeljen, ne da bi obenem izpodbijal njegovo javno objavo in prosto dostopnost, ne more biti uspešen. Obveznost dolžnika v tem delu izvršljiva, saj opredelitev povišanja najemnine v notarskem zapisu omogoča natančno določitev upnikove terjatve na podlagi objektivnih meril in s tem njeno realizacijo v izvršilnem postopku. Ker torej upnik tudi v delu, ki se nanaša na povišanje najemnine skladno z mesečnim indeksom inflacije, razpolaga z izvršilnim naslovom, je breme dokazovanja (ne)obstoja ali drugačne višine terjatve na dolžniku.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0086121
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23, 23/1, 31. KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 169, 169/1, 169/2, 178, 178/2. KZ-1 člen 91, 91/2. ZKP člen 10, 293, 293/3, 357, 357-4, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-3, 402, 402/3. ZS člen 1, 1/3.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – ustavitev kazenskega postopka – absolutno zastaranje kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – zmotna uporaba materialnega prava – pravnomočnost sodbe – prenehanje teka zastaranja kazenskega pregona – načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS – razveljavitev pravnomočne sodbe – izredna pravna sredstva – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – preizkus zakonitosti razveljavljene pravnomočne sodbe – neobrazložen odstop od poenotene sodne prakse – trajanje postopka po razveljavitvi pravnomočne sodbe – 2-letni rok za pravnomočen zaključek novega sojenja – odločba Ustavnega sodišča – obvezna veljava odločb Ustavnega sodišča RS – odnos strožjega oziroma milejšega kazenskega zakona – ustavna pritožba – pravno sredstvo sui generis – presoja pravnih posledic razveljavitve pravnomočne sodbe z ustavno odločbo – jezikovna (gramatikalna) in namenska (teleološka) razlaga določb kazenskega zakona ter odločb Ustavnega sodišča RS – kršitev ustavnih pravic – enakost pred zakonom – enako varstvo postopkovnih pravic – prepoved oblastne samovolje – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo – Republika Slovenija kot pravna država – sojenje v razumnem roku – prepoved spremembe na slabše v postopku po razveljavitvi obsodilne sodbe – prepoved reformatio in peius – pravni interes – kazenskopravna rehabilitacija – ugoditev pritožbi tožilca – razveljavitev sklepa
S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona. Če je pravnomočna sodba razveljavljena, se zakonske določbe o zastaranju v postopku nove razsoje ne uporabljajo. Gre namreč za postopek, ki je namenjen sanaciji instančno ugotovljenih kršitev, ne pa za vnovični kazenski pregon.
Postopek novega sojenja mora biti končan v roku dveh let od razveljavitve prejšnje pravnomočne sodbe. V primeru uporabe KZ-1 kot materialnega predpisa se mora sodišče pri tem opreti na določbo drugega odstavka 91. člena, v primeru uporabe KZ pa na ustavno odločbo U-I-25/07-43 z dne 11. 9. 2008. Ureditvi sta vsebinsko enaki, zato ni mogoče govoriti o odnosu strožjega ali milejšega zakona.
Ne glede na to, da drugi odstavek 91. člena KZ-1 (strogo jezikovno) ureja procesno situacijo razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku odločanja o „izrednem pravnem sredstvu“, je v skladu z namensko razlago pravne ureditve kot temelj za razveljavitev pravnomočne sodbe treba šteti tudi ustavno odločbo v postopku presoje ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva. Tudi v tem primeru velja 2-letni rok za pravnomočen zaključek ponovljenega sojenja.
Pravilo o prepovedi spremembe na slabše (reformatio in peius) preprečuje, da bi bila odločitev v novem postopku v obtoženčevo škodo. Nedvomno pa je v pravnem interesu obtoženega, da doseže kazenskopravno rehabilitacijo večje teže, ki jo v odnosu do ustavitve kazenskega postopka ali zavrnitve obtožbe zaradi zastaranja kazenskega pregona predstavlja (potencialna) oprostilna sodba.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VSL0075332
URS člen 121, 125. OZ člen 131, 131/1, 132, 190, 190/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - razlikovanje med uporabniki - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odločba SEU
Kolektivna organizacija lahko, če zavezanec prostovoljno ne plača nadomestila za predvajanje fonogramov, uveljavlja zahtevek na temelju prvega odstavka 131. člena OZ ali prvega odstavka 190. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0069183
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/3.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – sodne počitnice – tek rokov – prepozna pritožba
Petnajstdnevni „rok“ za nastop vročitve s fikcijo kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075326
OZ člen 3, 9, 17, 17/1, 17/2, 74, 86, 88, 88/1. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/4, 157/4-1, 157/6, 158, 158/1, 164, 164/1, 168. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 14. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1. ZS člen 103, 103/2. ZOdvT tarifna številka 3102. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 12.
plačilo nadomestila za javno uporabo fonogramov – omejitev pogodbene avtonomije – skupni sporazum o višini nadomestila – tarifa – ničnost – predpisana vsebina pogodbe – dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) – pravna narava skupnega sporazuma – višina nadomestila – razlikovanje med uporabniki – prehodna doba za sklenitev pogodb z uporabniki – dolžnost izpolnitve obveznosti – varstvo pravic – pravdni stroški – povrnitev stroškov izterjave – uporaba ZPreZP-1 – dejavnost kolektivnih organizacij – nagrada za narok – kilometrina – prireditev – prosta izbira odvetnika
Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko pod pogoji iz SS 2006, s katerimi bi se toženi stranki na nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.
Če pogodbeni stranki kršita tiste predpise, ki določajo obvezno vsebino pogodbe, pogodba ni neveljavna. Ker sta izrazili soglasno voljo za sklenitev pogodbe s predpisano vsebino, naj ta pogodba takšno vsebino tudi ima. Sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo fonogramov na podlagi neveljavne tarife (T 2005) ima zato za posledico, da znaša pogodbeni znesek nadomestila ex lege toliko, kot ga določa veljavna tarifa (SS 2006).
Izbira odvetnika v Republiki Sloveniji je prosta in, še posebej, tudi za stranko, smotrna prav v zadevah, v katerih je potrebno posebno znanje. V tej zadevi je šlo za spor s področja avtorskega prava, za katerega je zakonodajalec določil pristojnost enega samega prvostopenjskega sodišča za celo državo. Takšno sodišče je torej specializirano za odločanje v takšne vrste zadevah. Zanj je spor lahko preprost in rutinski, takšen pa ne bi bil za nespecializiranega odvetnika. Iz tega razloga pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je bil upravičen tudi strošek kilometrine.
ZIZ člen 38, 38/5, 43, 43/2. ZOdvT tarifna številka 3465. ZS člen 3.
delni umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški – obrazložena vloga – potrebni stroški – nagrada za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari – sodna praksa kot pravni vir
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti za obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, ne zahteva obrazložitve. Zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana. Kadar pride do delnega poplačila upnika z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki ga je opravila banka v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, pa to obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih niti ni potrebno, saj je banka tista, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ in sodišče tudi obvestiti o opravljenem poplačilu.
odškodninska odgovornost države – povrnitev premoženjske škode – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – dolgotrajnost postopka za določitev nujne poti – pravica do povračila škode – škoda – nastanek stroškov – vzročna zveza
Ključni razlog za to, da tožnik (še) ni mogel začeti z gradnjo hiše, je v tem, da je želel graditi na nepremičnini, ki ni imela redne neposredne povezave z javnim cestnim omrežjem, in ne zatrjevana dolgotrajnost postopka za določitev nujne poti. Nedopustno ravnanje toženke je bilo kvečjemu eden od pogojev za nastanek (morebitne) škode (zaradi kasneje začete gradnje), ne pa odločilni pogoj. Pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in škodo torej ni.