znižanje kupnine – odgovornost za stvarne napake – oblikovalni tožbeni zahtevek – prekluzija – pravica do enakega varstva pravic
Pri nevgrajenih zunanjih senčilih za očitno napako, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti že ob običajnem pregledu ob primopredaji in ne šele ob prvi vročini. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče hkrati ugotovilo, da gre za napako, za katero je tožena stranka vedela, kajti gre za odstop od predpisanih normativov oziroma dogovora med pravdnima strankama, s katerim se je tožena stranka zavezala tožnikoma dobaviti stanovanje z zunanjimi senčili na vseh oknih. V takšnem primeru pa tožnika nista izgubila pravice do njenega uveljavljanja, kljub temu, da v zapisniku o prevzemu stanovanja napaka ni navedena (465. člen OZ).
ustna oporoka - obstoj predpostavk za veljavnost ustne oporoke - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo
Če zakoniti dediči substancirano oporekajo obstoj predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za veljavnost ustne oporoke, je manj verjetna pravica domnevnega oporočnega dediča.
ZNP člen 5, 5/2, 46. ZZZDR člen 209, 209/1, 211, 212.
odvzem poslovne sposobnosti – delni odvzem poslovne sposobnosti – skrbnik za posebni primer – postavitev skrbnika za posebni primer – začasni skrbnik
Kot to predvideva 46. člen ZNP, je udeleženec v postopku za odvzem poslovne sposobnosti vedno tudi skrbnik osebe, ki naj se ji takšna sposobnost odvzame. Slednji ima v postopku, kot je predmetni, položaj obveznega in hkrati samostojnega udeleženca, ki ni zastopnik ali pooblaščenec osebe, v zvezi s katero postopek teče, in ki mora biti zaradi varovanja njenega položaja prisoten ne glede na to, ali ima slednja v postopku pooblaščenca, in ne glede na dolžnosti, ki jih ima (v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZNP) v tem oziru tudi samo sodišče.
upravnik – stroški upravljanja – delitev stroškov upravljanja – pasivna legitimacija – etažni lastnik – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela – časovne meje pravnomočnosti
Odgovornost prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika za plačilo vtoževanih računov, ki temelji na določbi 17. člena SZ-1, ne izključuje niti ne zmanjšuje odgovornosti toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika, na podlagi citiranega prvega odstavka 30. člena SZ-1.
predlog za nadomestitev soglasja za pokop - tehtanje interesov udeležencev postopka - ravnanje s posmrtnimi ostanki - volja pokojnika - pravica do pietete - pravica do duševne integritete bližnjih - ureditvena začasna odredba - reverzibilna začasna odredba
Obravnavana nepravdna zadeva se dotika občutljivih vprašanj ravnanja s posmrtnimi ostanki, upoštevanja volje pokojnika, pravice do pietete, pa tudi pravice do duševne integritete bližnjih oziroma njihovega osebnega čustvovanja in notranjega osebnega življenja. Vse navedeno je varovano v okviru osebnostne pravice do duševne integritete, ki je del zasebnosti vsakega posameznika. Osebnostne pravice in zasebnost so varovani s 35. členom Ustave.
Navedeni materialnopravni okvir narekuje skrbno presojo interesov udeležencev postopka skozi prizmo njunih osebnostnih pravic, ob ustreznem upoštevanju izrecno izražene poslednje volje pokojnika ter ovrednotenju položaja nasprotne udeleženke kot najemnice groba. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče kljub zavzetemu stališču, da sta želja pokojnika in volja najemnice groba (nasprotna udeleženka) enako pomembni, ni opravilo vsebinske presoje (tehtanja) interesov udeležencev tega postopka.
Ravno zaradi te kolizije je treba ob upoštevanju raznolikosti življenjskih primerov in z doslednim spoštovanjem osebnostnih pravic (pravice do pietete) obeh udeležencev postopka pazljivo presojati, komu dati v obravnavanem primeru prednost, hkrati pa ustrezno upoštevati razumljivo in naravno željo pokojnika, da bi bil pokopan v družinskem grobu (kjer sta pokopana starša in brat). Tudi zatrjevani izjemno slabi odnosi med družinama predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki jih slednja opisuje v odgovoru na pritožbo, so lahko relevantni, če se bodo izkazali za resnične, saj bi „prisilni“ negativno vplival na vse vidike pravice do pietete.
Ureditvena začasna odredba je dopustna ob upoštevanju strogih pogojev glede izkazane nevarnosti nasilja ali nenadomestljive škode in ob hkratnem tehtanju interesov strank postopka. To zahteva tudi presojo, ali bi bila začasna odredba reverzibilna: ali bi se kljub izdani začasni odredbi in izpolnitvi kasneje po končni odločbi, če bi bila ta zavrnilna, lahko vzpostavilo prejšnje stanje.
izvedba dokazov - zaslišanje stranke - zaslišanje priče - ni dokaznega pravila - zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza - upravičen razlog
Nobenega „dokaznega pravila“ torej ni, ki bi terjalo ali utemeljevalo, da sodišče najprej zasliši pravdni stranki, šele nato priče, še posebej pa nobenega dokaznega pravila, ki bi opravičevalo zavrnitev drugih dokazov, če stranka onemogoči lastno zaslišanje.
Obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, a zgrešeno stališče o tem, da je treba najprej zaslišati pravdni stranki in šele nato priče, ni tak upravičen razlog.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3.
denacionalizacija – zavezanec za vrnitev nepremičnine – nemožnost uporabe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – gozd – višina nadomestila – metoda ovrednotenja izgubljene koristi – izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca – materialni stroški
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bilo izvedensko mnenje tretjega izvedenca celovito in prepričljivo. Izvedenec je namreč v zadostni meri pojasnil, zakaj ugotavljanje količine posekanega lesa na licu mesta ni več mogoče. Izračun je tako temeljil na podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, glede kvalitete lesa in njegove cene pa na podatkih Statističnega urada RS.
Tretji odstavek 45. člena Pravilnika določa izvedenčevo pravico do povračila ostalih materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom, ki se ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade. Citirani odstotek je zgornja meja materialnih stroškov, ki krijejo stroške, povezane z izdelavo in posredovanjem izdelanega mnenja sodišču.
Potrebni so tisti stroški brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke ali obrambo tožene stranke. Načeloma pripadajo stranki stroški za prihod na sodišče zaradi poravnalnega naroka, izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke ali če je bila stranka povabljena. Vendar pa mora biti sodišče s podatki dejanskega prebivanja stranke v tujini seznanjeno, saj lahko le na ta način postopa v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Ker prva tožena stranka ni pravočasno seznanila sodišča, da dejansko prebiva v Angliji, da bi lahko sodišče postopalo po načelu ekonomičnosti postopka in pripravljalni narok razpisalo hkrati s prvim narokom za glavno obravnavo, na katerem bi lahko izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem stranke, je prva tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov prihoda na sodišče iz tujine le za en narok.
Ob situaciji, ko niti iz podatkov spisa niti iz izpovedbe druge tožene stranke ne izhaja, da naj bi se v obdobju, v katerem je drugotožena stranka priglasila stroške letalskih kart iz tujine za prihod na naroka dne 21. 1. 2015 in dne 6. 3. 2015, dejansko nahajala v tujini, bi morala druga tožena stranka najkasneje ob vložitvi stroškovnika pojasniti upravičenost zahteve (npr. službeno, zdravstveno potovanje, počitnice) za povrnitev stroškov letalskih kart za narok dne 21. 1. 2015 ter narok dne 6. 3. 2015, zato do povrnitve priglašenih stroškov prihoda na naroka iz tujine ni upravičena.
Pasivnost tožene stranke povzroči priznanje tožnikovih dejanskih navedb, zato sodišču prve stopnje dejanskega stanja ni treba, niti ga praviloma ne sme ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe namreč vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Preveri pa, če to ni v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, in sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, izda, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe).
OZ člen 167, 167/1, 172, 172/1, 173, 174, 174/1, 179, 180. ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/1, 184/2, 286.
odškodninska odgovornost – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanec – lastna škoda – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine – pravična denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – renta – pogrebni stroški – sprememba tožbe – prekluzija navedb in dokazov – eventualni zahtevek
Uveljavljana odškodnina je lahko pravno priznana podlaga za prisojo popolne odškodnine, če zaradi posledic škodnega dogodka pride pri posrednem oškodovancu do škode lastnega izvora in ob ugotovljeni pravnorelevantni vzročni zvezi.
Povzročitelj škode je tožnici znan od nastanka škode; zoper njega je vložila tožbo. Za posamezne stroške, ki zmanjšujejo njeno premoženje (stroški zdravil, pripomočkov, prevozov), je tožnica izvedela ob njihovem nastanku, saj jih je plačala. Stališče prvostopenjskega sodišča o začetku teka roka od zapadlosti oziroma plačila posameznega stroška v zvezi z zdravljenjem je zato pravilno. Ker je od nastanka stroškov (zapadlosti računov oz. plačila) do njihovega uveljavljanja preteklo več kot tri leta, je pravilen prvostopenjski zaključek, da je pravica zahtevati plačilo odškodnine za to škodo prenehala. Vsak od stroškov, ki jih tožnica uveljavlja, je zapadel v plačilo oz. nastal samostojno. Gre za dodatno škodo, nastalo z nakupom novih zdravil in pripomočkov, novim zdravljenjem, novimi prevozi v zdravstvene ustanove. Predmet zahtevka, ki ga je tožnica uveljavljala s tožbo, je drug. Zaradi predhodnega uveljavljanja istovrstne škode zato ni prišlo do pretrganja zastaranja.
Ker sodišče ni pojasnilo obračuna obresti in stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati poleg zavarovalne vsote, je odločitev neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. V ponovljenem postopku je potrebno ugotoviti odškodnino (brez obresti), ki jo je prvo tožena stranka dolžna plačati oz. jo je že plačala in obresti, ki odpadejo na to terjatev. Obresti od te terjatve je tožena stranka dolžna plačati poleg odškodnine, ki je limitirana z zavarovalno vsoto.
Za izpodbijanje sklepov skupščine d. o. o. se smiselno uporabljajo določbe zakona o delniški družbi, torej tudi določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1, ki določa, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine v katerih družba posluje. Stališče, da je navedeno določilo smiselno uporabiti tudi pri d.o.o., zlasti ko gre za kapitalsko strukturirano d.o.o. kot je tožena stranka, je zavzela tudi novejša sodna praksa, kakor tudi teorija. Po stališču pritožbenega sodišča je uporabo določbe prvega odstavka 339. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših izrazito osebno strukturiranih družb. Ni namreč spregledati, da sta tako d.o.o. kot d.d. kapitalski družbi, katerih namen je ustvarjanje dobička, zato razlikovanja med njima glede pravice do dobička ni. Osnovna korporacijska pravica delničarjev delniške družbe kot tudi družbenikov d.o.o. je pravica do dividende oziroma do dela dobička, saj imajo oboji pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci in se dobiček deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba oziroma statut ne določa drugače. V obeh oblikah družb je potrebno ustrezno zavarovati interes manjšinskih delničarjev oziroma družbenikov pred večinskimi delničarji oziroma družbeniki, ki lahko vedno znova preglasujejo manjšino, saj pri uporabi bilančnega dobička pri obeh trčita interes varstva družbe na eni strani in interesi delničarjev oziroma družbenikov na drugi strani. Ravno varstvu manjšinskih delničarjev oziroma družbenikov pa je namenjena izpodbojna tožba po 399. členu ZGD-1 in brez te določbe manjšinski družbeniki oziroma delničarji nikoli ne bi mogli doseči izplačila dobička, če bi večina temu nasprotovala. Pritožbeno sodišče tako ne vidi tehtnega razloga za drugačno obravnavanje družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo v primerjavi z delničarji delniške družbe, ko gre za delitev dobička. Praviloma manjše število družbenikov v d.o.o. in njihova večja povezanost z družbo ne moreta biti odločilna elementa zaradi katerih pravilo iz 399. člena v zvezi s členom 522 ZGD-1 o izpodbojnosti sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička ne bi veljalo za družbenike družbe z omejeno odgovornostjo.
preizkus obtožnega akta - ugovor zoper obtožbo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov
Pri kaznivem dejanju oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1 mora opis kaznivega dejanja poleg namena, da bi storilec v sodnem oziroma drugem taksativno naštetem postopku pred državnim organom vplival na pričanje ali izvajanje dokazov, obsegati tudi izvršitveno ravnanje storilca za dosego tega namena, ki se odraža v uporabi sile, grožnje, ustrahovanja ali ponujanja ali dajanja nedovoljene koristi. V obtožnem aktu so v konkretnem opisu dajanja navedena zgolj izvršitvena ravnanja obdolženčevega vplivanja na pričo, iz opisa pa ne izhajajo okoliščine oziroma ravnanja obdolženega, ki bi konkretizirala njegovo ustrahovanje priče.
sklep o dedovanju – obvezne sestavine sklepa o dedovanju – podatki o obsegu zapuščine – nepremičnina – identifikacijski znak nepremičnine – opisno označevanje nepremičnine – izjema
Vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, morajo biti v sklepu o dedovanju označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Izjemoma in le začasno je dopustno opisno označevanje, če za obravnavane nepremičnine, ki tvorijo zapuščinsko maso, še ni oziroma dokler ni opravljena katastrska odmera.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 28. Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 200. Orijentacioni kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Federacije Bosne i Hercegovine (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravičnega denarnega nadomestila nematerialne škode Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine, BiH, 2016) člen 1.
prometna nesreča - pravo kraja nesreče - Haaška konvencija - uporaba tujega prava - bosansko pravo - dokazovanje - izvedensko mnenje - nov izvedenec - povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - Orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine
V izvedenskem mnenju ni nejasnosti ali protislovij, ki bi narekovale postavitev drugega izvedenca, temveč je bilo izvedensko mnenje jasno, strokovno in prepričljivo.
Zaradi (naknadne) spremembe sodne prakse ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva. V obravnavanem primeru bi bili tožniki prikrajšani za sodno varstvo, če bi bil denarni tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, oblikovalni pa zaradi prekluzije.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe - zavarovana nevarnost
Pritožbeno ni sporno, da v splošnih pogojih kot zavarovana nevarnost ni zajet sneg. Če pa kot zavarovana nevarnost v splošnih pogojih ni zajet sneg, potem zavarovanec po sklenjeni zavarovalni polici nima upravičenja do povrnitve škode v posledici snega. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih kot njenem sestavnem delu so navedene škode, ki so zavarovane, in zgolj do povrnitve te škode je zavarovanec upravičen.
Pravilen je argument izpodbijane sodbe, da bi omejevanje štipendista na iskanje (ustrezne) zaposlitve v Republiki Sloveniji v daljšem časovnem obdobju predstavljalo zanj pretežko breme. To bi namreč pomenilo, da je ves čas iskanja zaposlitve brez lastnih sredstev za preživljanje. Kot je navedeno že v izpodbijani sodbi, bi bila taka zahteva nemoralna.
AO plus zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – zavarovalni pogoji – izpodbijanje domneve vzročne zveze – vzročna zveza
Pravdni stranki sta se pogodili, da bo toženka tožniku povrnila pravno priznano škodo zaradi telesnih poškodb v prometni nezgodi, ki bi jo tožnik povzročil z zavarovanim vozilom. Nepravično bi bilo, če bi se zavarovalnica te svoje obveznosti lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, kot ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo, niti ne vpliva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti ali višine škode.
skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - celovita presoja - prispevki zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži na tem, je nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja zakonske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito ter ga v nobenem primeru drobiti na posamezna obdobja ali posamezne dele premoženja. Slednje seveda velja tudi za presojo vseh prispevkov zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja in za vse v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje.