DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086973
ZIKS člen 145, 145/1. ZDen člen 78, 78/2. ZD člen 79, 79/3, 132.
zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina za zaplenjeno premoženje – zaplenjeno premoženje v kazenskem postopku – odprava krivic – upravičenec – dediči upravičenca – prehod zapuščine na dediče – fideikomisarična substitucija
Za razliko od posebne ureditve, ki velja glede zapuščine, o kateri se odloča v postopkih denacionalizacije in ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZDen na dediče zapustnika (denacionalizacijskega upravičenca) preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, pa upoštevaje 132. člen ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ker je bilo torej zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine (upoštevaje prvi odstavek 145. člena ZIKS) vrnjeno pokojnemu F. F. in zato predstavlja zapuščino po njem, je za trenutek njenega prehoda na dediče relevanten zgolj čas njegove smrti.
posojilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – dokazovanje – dejansko stanje – izvedenec – izvedensko mnenje – prosta presoja dokazov
Sposobnost razsojanja je dejanska lastnost. Gre za dejstvo, ki ga ugotovi sodišče po opravljenem dokaznem postopku v skladu z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazno oceno, iz katere izhaja, da tožnik v času podpisa spornih pogodb ni bil popolno nerazsoden oziroma nerazsoden do te mere, da bi izgubil svojo poslovno sposobnost, kar bi pomenilo, da bi bila sporna pogodba nična.
ločitev zapuščine – zahteva upnikov za ločitev zapuščine – pogoji za ločitev zapuščine – ločena zapuščina – ločitev dela zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – sklep o dedovanju – predmet dedovanja – premoženje zapustnika – dolgovi
Predlog za ločitev zapuščine se po stališču pravne teorije in sodne prakse lahko nanaša zgolj na celotno zapuščinsko premoženje in ne morebiti samo na njegov del. Enako velja za sklep o ločitvi zapuščine: ukrep je mogoče odrediti le zoper celotno zapuščinsko premoženje in ne samo zoper njegove posamezne dele.
Sklepa o dedovanju, dokler sklep o ločitvi učinkuje, ni mogoče izdati. Ker institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena, to je poplačila upnice, bo sodišče slednjo moralo napotiti, da v določenem roku sproži (oziroma nadaljuje) ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. V tem primeru bo smiselna tudi prekinitev zapuščinskega postopka do zaključka (izvršilnega) postopka (oziroma do poteka roka). Šele, ko bodo prenehali razlogi za ločitev zapuščine (s poplačilom terjatve ali njenim ustreznim zavarovanjem) ali bo potekel rok za uveljavljanje terjatve, bo sodišče z zapuščinskim postopkom lahko nadaljevalo in odločilo, da morebiten ostanek zapuščinskega premoženja podeduje dedič.
predlog za nadomestitev soglasja za pokop - tehtanje interesov udeležencev postopka - ravnanje s posmrtnimi ostanki - volja pokojnika - pravica do pietete - pravica do duševne integritete bližnjih - ureditvena začasna odredba - reverzibilna začasna odredba
Obravnavana nepravdna zadeva se dotika občutljivih vprašanj ravnanja s posmrtnimi ostanki, upoštevanja volje pokojnika, pravice do pietete, pa tudi pravice do duševne integritete bližnjih oziroma njihovega osebnega čustvovanja in notranjega osebnega življenja. Vse navedeno je varovano v okviru osebnostne pravice do duševne integritete, ki je del zasebnosti vsakega posameznika. Osebnostne pravice in zasebnost so varovani s 35. členom Ustave.
Navedeni materialnopravni okvir narekuje skrbno presojo interesov udeležencev postopka skozi prizmo njunih osebnostnih pravic, ob ustreznem upoštevanju izrecno izražene poslednje volje pokojnika ter ovrednotenju položaja nasprotne udeleženke kot najemnice groba. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče kljub zavzetemu stališču, da sta želja pokojnika in volja najemnice groba (nasprotna udeleženka) enako pomembni, ni opravilo vsebinske presoje (tehtanja) interesov udeležencev tega postopka.
Ravno zaradi te kolizije je treba ob upoštevanju raznolikosti življenjskih primerov in z doslednim spoštovanjem osebnostnih pravic (pravice do pietete) obeh udeležencev postopka pazljivo presojati, komu dati v obravnavanem primeru prednost, hkrati pa ustrezno upoštevati razumljivo in naravno željo pokojnika, da bi bil pokopan v družinskem grobu (kjer sta pokopana starša in brat). Tudi zatrjevani izjemno slabi odnosi med družinama predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki jih slednja opisuje v odgovoru na pritožbo, so lahko relevantni, če se bodo izkazali za resnične, saj bi „prisilni“ negativno vplival na vse vidike pravice do pietete.
Ureditvena začasna odredba je dopustna ob upoštevanju strogih pogojev glede izkazane nevarnosti nasilja ali nenadomestljive škode in ob hkratnem tehtanju interesov strank postopka. To zahteva tudi presojo, ali bi bila začasna odredba reverzibilna: ali bi se kljub izdani začasni odredbi in izpolnitvi kasneje po končni odločbi, če bi bila ta zavrnilna, lahko vzpostavilo prejšnje stanje.
spor zaradi motenja – sodno varstvo posesti – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – nasilni odvzem posesti – razpravno načelo – stroški postopka
Tudi v primeru nasilnega odvzema oziroma v konkretnem primeru izgona iz nepremičnine roki za uveljavljanje posestnega varstva iz 32. člena SPZ začno teči od dne motilnega dejanja, to je od izgube posesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086939
OZ člen 925, 925/3, 925/4, 926, 926/1, 937, 937/1, 937/6, 946.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – začetek zavarovalnega kritja – dan začetka zavarovanja – plačilo premije – splošni pogoji zavarovanja – zavarovalna polica – vsebina zavarovalne police – trajanje zavarovanja – doba kritja
Za nastop zavarovalnega jamstva je odločilen materialni začetek zavarovalnega razmerja, ki je lahko v pogodbi v naprej dogovorjen z določenim koledarskim dnem ali pogojen s kakšnim dogodkom. V konkretnem primeru je bil ta dogovorjen od 31. 12. 2014 dalje oziroma upoštevajoč 27. člen Splošnih pogojev za premoženjsko zavarovanje PZ-13 od 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja (31. 12 .2014), če je v 30-tih dneh od tega dne plačana zavarovalna premija, sicer pa po izteku 24 ur od dneva, ko je plačilo prejeto. Te določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da predčasno plačilo premije lahko vpliva na materialni začetek zavarovalnega razmerja oziroma na tek zavarovalnega jamstva, za kar se zavzema pritožba. Po določilu 946. člena OZ je namreč za učinkovanje zavarovalne pogodbe bistven trenutek, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, in pogodba učinkuje od 24 ure dneva, ki je kot tak dan označen v polici, vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno.
odmera sodne takse - pravdni stroški - sodba na podlagi pripoznave
Po določilih Taksne tarife ZST-1 se v primeru, da se postopek konča s sodbo na podlagi pripoznave, kot je bilo to v konkretnem primeru, sodna taksa odmeri po tarifni številki 1112 s količnikom 1. V skladu s tarifno številko 3009 se postopek s pritožbo zoper odločitev o stroških odmeri v višini 40% takse za postopek na prvi stopnji.
Tožničina trditvena podlaga v celoti ne izkazuje navideznosti pogodbe, tožnica pa je sodelovala pri namenu oškodovanja njenih nujnih dedičev, zato je v tej fazi postopka tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev o neizkazani verjetnosti tožničine terjatve pravilna.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pogodbenih obveznosti – privolitev stranke
Kadar kot dediči preživljalca nastopajo zakonec in potomci, ki so bili pozvani k dedovanju, pride do prenosa pogodbenih obveznosti nanje po samem zakonu, čim izrazijo, da na prevzem pogodbenih obveznosti pristajajo. Zakon za privolitev teh dedičev ne zahteva posebne obličnosti, zato je privolitev k prevzemu obveznosti preživljalca lahko dana izrecno ali s konkludentnim ravnanjem. Za prevzem obveznosti ni potrebno nikakršno nadaljnje formalno dejanje preživljanca ali dedičev preživljalca.
Zaradi kasnejše smrti preživljalca ne prenehajo njegove obveznosti, nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč celotno pravno razmerje obstaja še naprej in se z dedovanjem prenese na preživljalčeve dediče. Za prenos ni potrebno preživljančevo soglasje, ker zakon izhaja iz domneve, da je ohranitev pogodbe v veljavi v njegovem interesu in da bo pogodba še naprej izvrševana, kot se glasi in kot je bila s strani pokojnega preživljalca, saj kot prevzemniki obveznosti preživljanja nastopajo njegovi bližnji (zakonec in potomci oziroma posvojenci).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080269
ZIZ 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugotovitveni zahtevek - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja
Zgolj dejstvo, da lahko toženec z denarnimi sredstvi v vsakem trenutku prosto razpolaga, ne zadošča za izkaz objektivne nevarnosti uveljavitve delitve njunega premoženja, saj ni nič rečeno, na kakšen način se bo sploh delilo. Celo če bi toženec res dvignil vse denar, to še ne bi pomenilo, da bi bila s tem otežena ali celo onemogočena delitev skupnega premoženja.
Zaradi (naknadne) spremembe sodne prakse ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva. V obravnavanem primeru bi bili tožniki prikrajšani za sodno varstvo, če bi bil denarni tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, oblikovalni pa zaradi prekluzije.
preizkus obtožnega akta - ugovor zoper obtožbo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov
Pri kaznivem dejanju oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1 mora opis kaznivega dejanja poleg namena, da bi storilec v sodnem oziroma drugem taksativno naštetem postopku pred državnim organom vplival na pričanje ali izvajanje dokazov, obsegati tudi izvršitveno ravnanje storilca za dosego tega namena, ki se odraža v uporabi sile, grožnje, ustrahovanja ali ponujanja ali dajanja nedovoljene koristi. V obtožnem aktu so v konkretnem opisu dajanja navedena zgolj izvršitvena ravnanja obdolženčevega vplivanja na pričo, iz opisa pa ne izhajajo okoliščine oziroma ravnanja obdolženega, ki bi konkretizirala njegovo ustrahovanje priče.
nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izsledki telefonskih pogovorov med odvetnikom in stranko - varovanje poklicne tajnosti - zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko - odvetnik kot privilegirana priča
1. Pritožnik sicer nima prav, da je sodišče prve stopnje, ko teh dokazov ni izločilo, zaobšlo in izvotlilo pravico priviligirane priče (S.H.), da se odpove pričanju, saj ima S.H. v obravnavani zadevi status obtoženca, ima pa prav, da je prikriti preiskovalni ukrep na podlagi katerega so bili pridobljeni zgoraj navedeni dokazi, posegel tudi v položaj odvetnika kot priviligirane priče, saj naj bi šlo za podatke, za katere velja dolžnost varovanja poklicne tajnosti, ko se je odvetnik z njimi seznanil pri opravljanju svojega poklica ter so se nanašali (tudi) na obrambo obtoženega V.H., torej gre za položaj, ko se s prikritim ukrepom zberejo podatki o komunikaciji med odvetnikom in stranko.
2. Ker sodišče ne sme opreti svoje odločbe na podatke, posnetke, sporočila in dokazila, če gre za take podatke, ki ustrezajo kriterijem iz 237. člena ZKP (v zvezi s petim odstavkom 154. člena ZKP), je potrebno take dokaze iz spisa izločiti že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 83. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 285.e člena ZKP).
premoženjska škoda – soprispevek – starost oškodovanke
Tožnica neutemeljeno oporeka svoji sokrivdi za nastalo škodo. Kupec gotovo sme pričakovati varnost pri nakupovanju, kar pa ne pomeni, da lahko zanemari najbolj elementarno pozornost in previdnost, ki se pričakujeta od vsakega razumnega človeka, tudi takrat, ko ga morda pritegne ali zmoti vsiljivo trgovsko oglaševanje. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na tožničino starost. Tožnica je bila namreč v času škodnega dogodka stara (šele) 73 let, ni bila gibalno ovirana in, kot je sama priznala, ni imela težav z vidom. Poleg tega je sporni reklamni pano opazila že ob svojih prejšnjih obiskih v isti trgovini, kjer je redna stranka. Sodeč po fotografijah, na katere se opira izpodbijana sodba, je ob panoju dovolj prostora za nemoteno hojo mimo. Materialnopravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da sporni reklamni pano oziroma njegov podstavek ni pomenil nepredvidljive ovire, ki se ji tožnica ob zadostni skrbnosti ne bi mogla izogniti. Povsem upravičeno je tožnici zato pripisalo 50 % prispevek k nastanku škode.
ZFPPIPP člen 132, 275, 275/4, 277, 277/1, 277/2. ZPP člen 13, 206.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojni zahtevek – ugovor izpodbojnosti – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – res iudicata – navidezna pogodba – veljavnost prodajne pogodbe – davčna izvršba – davčni dolžnik
Ugovor izpodbojnosti je treba uveljavljati z nasprotno izpodbojno tožbo. Nasprotna izpodbojna tožba na podlagi ugovora izpodbojnosti in samostojna izpodbojna tožba se razlikujeta samo po tem, da mora biti samostojna izpodbojna tožba vložena v prekluzivnem roku, medtem ko nasprotna izpodbojna tožba na ta prekluzivni rok ni vezana, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086956
OZ člen 131, 171, 171/1, 243, 243/1, 783. ZPP člen 285.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – dolžnostno ravnanje – dolžna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – rok za položitev kupnine – ustavitev izvršbe – vračilo kupnine – obvestilo stranki – opustitev vložitve pritožbe – možnosti za uspeh – nedosegljivost stranke – soprispevek oškodovanca – višina škode – predvidljivost škode – materialno procesno vodstvo
Tožnik toženki očita, da ga o sklepu o ustavitvi postopka ni pravočasno obvestila in je opustila vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, s katero bi uspela. Glede na pomembnost zadeve za tožnika, kratkost pritožbenega roka (osem dni) ter dejstvo, da je tožnik toženko obvestil, da je kupnino za nepremičnini plačal, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženka, ker ni uporabila (tudi) telefonske komunikacije preko A. A., ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu z določilom 783. člena OZ. Drži, da je v sklepu o ustavitvi sodišče prve stopnje navedlo, da tožnik kupnine ni plačal, vendar pa glede na to, da je bila toženka s strani tožnika že pred tem seznanjena z dejstvom, da je tožnik kupnino plačal, bi lahko dvom glede plačila kupnine odpravila bodisi s tem, da bi to okoliščino preverila preko telefona ali z vpogledom v spis oziroma vložila pritožbo, saj je razpolagala s tožnikovim podatkom o plačani kupnini.
Za presojo predvidljivosti škode je ključen trenutek kršitve pogodbe v letu 2009, torej vrednost nepremičnine, ki jo je toženka lahko pričakovala ob kršitvi leta 2009. Tega odločilnega dejstva, koliko je znašala vrednost nepremičnine ob kršitvi pogodbe, sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v postopku ni ugotavljalo, saj je pri oceni za dolžnika predvidljive škode napačno izhajalo iz sedanje vrednosti nepremičnine.
AO plus zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – zavarovalni pogoji – izpodbijanje domneve vzročne zveze – vzročna zveza
Pravdni stranki sta se pogodili, da bo toženka tožniku povrnila pravno priznano škodo zaradi telesnih poškodb v prometni nezgodi, ki bi jo tožnik povzročil z zavarovanim vozilom. Nepravično bi bilo, če bi se zavarovalnica te svoje obveznosti lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, kot ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo, niti ne vpliva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti ali višine škode.
skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - celovita presoja - prispevki zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži na tem, je nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja zakonske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito ter ga v nobenem primeru drobiti na posamezna obdobja ali posamezne dele premoženja. Slednje seveda velja tudi za presojo vseh prispevkov zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja in za vse v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje.
upravnik – stroški upravljanja – delitev stroškov upravljanja – pasivna legitimacija – etažni lastnik – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela – časovne meje pravnomočnosti
Odgovornost prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika za plačilo vtoževanih računov, ki temelji na določbi 17. člena SZ-1, ne izključuje niti ne zmanjšuje odgovornosti toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika, na podlagi citiranega prvega odstavka 30. člena SZ-1.
znižanje kupnine – odgovornost za stvarne napake – oblikovalni tožbeni zahtevek – prekluzija – pravica do enakega varstva pravic
Pri nevgrajenih zunanjih senčilih za očitno napako, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti že ob običajnem pregledu ob primopredaji in ne šele ob prvi vročini. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče hkrati ugotovilo, da gre za napako, za katero je tožena stranka vedela, kajti gre za odstop od predpisanih normativov oziroma dogovora med pravdnima strankama, s katerim se je tožena stranka zavezala tožnikoma dobaviti stanovanje z zunanjimi senčili na vseh oknih. V takšnem primeru pa tožnika nista izgubila pravice do njenega uveljavljanja, kljub temu, da v zapisniku o prevzemu stanovanja napaka ni navedena (465. člen OZ).