tranzitni carinski postopek - prevzem jamstva za prevoznikove obveznosti - prevzem rizika za plačilo carinskih dajatev
Ker je v carinskem postopku jamstvo za prevoznikovo obveznost prijave blaga izhodni carinarnici prevzela tožeča stranka (opredeljena je kot glavni zavezanec), je zaradi možnosti dajanja v promet neocarinjenega blaga, deklariranega kot blago v tranzitu, s tem prevzela rizik, da bo sama nosila breme plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če blago ne bo pravilno predloženo izhodni carinarnici.
žrtve vojnega nasilja - obdobje prisilne mobilizacije - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delna odprava odločbe tožene stranke
Glede na pravilno ugotovitev, da je dejansko stanje v zvezi z obdobjem prisilne mobilizacije nepopolno ugotovljeno, je delna odprava odločbe prve stopnje utemeljena.
V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da so s pogodbo med pravdnim prednikom tožene stranke in O. T. dne 25.5.1970 sporne nepremičnine postale družbena lastnina in sicer proizvajalno sredstvo v upravljanju pravnega prednika tožene stranke. Toda s konstituiranjem TOZD P. so leta 1982 postale osnovna proizvajalna sredstva tega TOZD, ki jih je kot take tudi vodil, zanje odplačeval kredite in zavarovanje ter izvrševal vsa upravičenja v zvezi s spornimi nepremičninami. Z odcepitvijo tega TOZD od tožene stranke in s pripojitvijo h K. d.d. L. leta 1990 pa je ta pravica prešla na tožečo stranko.
ZOR člen 361, 361/1, 371, 542, 542/1, 546, 546/2, 546/4, 550, 550/1, 550/2, 551.
pogodba o potrošniškem posojilu - prodaja na obroke - ničnost pogodbenih določil - razdrtje pogodbe - zamuda s plačilom dveh obrokov - zapadlost celotne terjatve - zastaranje - začetek teka zastaranja - ničnost pogodbenega določila
V pogodbi dogovorjeni sporazum o takojšnji zapadlosti celotne obveznosti zaradi neplačila dveh obrokov velja, vendar z dodatkom, skladnim z zakonsko zahtevo, da morajo zamujeni obroki dosegati najmanj osmino kupnine.
Glede deliktne sposobnosti mladoletnika (med sedmim in štirinajstim letom starosti) velja domneva o
njegovi nesposobnosti za razsojanje, ta pa je izpodbojna. Na podlagi dejanskih okoliščin, ki jih je dokazala oškodovanka, sta sodišči pravilno sklepali, upoštevaje otrokove lastnosti in okoliščine, v katerih se je pripetila nesreča, o njegovi zmožnosti razsojanja.
pogojna obsodba - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Ker je sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe sprejelo obsojenkin predlog, da se rok za izpolnitev obveznosti zaradi okoliščin na njeni strani podaljša, ni utemeljena trditev zagovornice, da je odločalo na podlagi lastnih neutemeljenih domnev in ni ugotovilo, da obsojenka ne bo mogla izpolniti naložene obveznosti.
Po izpolnitvi nakazila nakazanec ne sme upoštevati nakazovalčevega preklica pooblastila in te izpolnitve ne sme preklicati. V nasprotnem je odškodninsko odgovoren.
Tako po splošni določbi 318. člena ZOR, kot po določbah istega zakona o bančnem denarnem depozitu ali bančnem tekočem računu, ko banka s pogodbo pridobi pooblastilo za sprejemanje plačil v imenu in za račun imetnika računa, učinkuje prispetje denarnega nakazila k banki kot izpolnitev v korist imetnika računa.
V postopku o dovolitvi odloga izvršbe je mogoče z uspehom uveljavljati le razloge, na podlagi katerih je mogoče v skladu z dololčbo 2. odstavka 281. člena ZUP/1986 izvršbo odložiti.
ZPP člen 286, 310, 325, 326, 327, 337, 370, 370/3, 378.ZOR člen 45, 45/2, 45/3, 1089.
dopolnilna sodba - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine
Predpogodba (ki vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe) veže obe stranki, vendar ne v nedogled. Če stranki sami ne določita roka, v katerem morata skleniti pogodbo, pride v poštev zakoniti šestmesečni rok, ki teče od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena. Rok je prekluziven, po njegovem izteku ni več mogoče zahtevati sklenitve glavne pogodbe.
Določba 1. odstavka 48. člena KZ se uporablja v primerih, ko sodišče sodi že prej obsojeni osebi oziroma ji izreka kazen v novem postopku, ki v njem kazen še ni pravnomočno izrečena.
Zakon ne pogojuje dopustnosti izrekanja enotne kazni namesto dveh pravnomočno izrečenih kazni na podlagi 1. točke 1. odstavka 407.
člena ZKP z okoliščino, da obsojenec še ni prestal kazni po prejšnji obsodbi.
V primeru kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ je s povzetkom zakonskega besedila v abstraktnem delu opisa (iz malomarnosti) krivdna oblika ustrezno opredeljena, saj ima v tem primeru v opisu dejanja funkcijo dejstva oziroma zakonskega znaka kaznivega dejanja in ne zgolj pravnega izhodišča odločanja.
Obdolženec ima pravico (16. člen ZKP), da ga sodišče pred odločanjem pritožbenega senata seznani z navedbami, zavzetim stališčem in predlogi tožilca glede njegove pritožbe ter mu omogoči, da se v primernem času do njih opredeli.
Navedbe sodbe, ki stroške konkretizira s sklicevanjem na "popis stroškov", ki so bili vnaprej plačani iz proračuna, omogočajo preizkus sodbe v tem delu, zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Odločitev o plačilu stroškov lahko temelji le na okoliščinah, ki so bile podane ob izdaji odločbe, ne pa na podlagi bodočih oziroma pričakovanih dogodkov oziroma okoliščin.
Stališče, da se na prošnjo obsojenca lahko odloži začetek plačevanja stroškov zaradi "trenutne nesolventnosti", nima zakonske podlage, saj je dopustno le ravnanje, kot ga določa 4. odstavek 95. člena ZKP.
ZOR člen 154. Pravilnik o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz elektroenergetskega omrežja (1977) člen 4, 4/1, 13, 13/2, 17, 19.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
škoda zaradi odklopa elektrike - odgovornost dobavitelja električne energije - neplačevanje električne energije - obračunska moč varovalke - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Kadar zahteva gospodinjstvo kot odjemalec priklop na trifazni tok in s tem na trifazni števec, samo pa ne poskrbi za takšno notranjo napeljavo v stanovanju, mora plačevati porabljeno energijo po instalirani obračunski moči, čeprav notranja napeljava ni povezana s trifaznim tokom. Dobavitelj elektrike ni pooblaščen prisiliti odjemalca, da prilagodi notranjo napeljavo za električnim števcem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - subjektivna nepristranskost - objektivna nepristranost
Predmet spora izvira iz očitkov, da je Okrajno sodišče v ... nezakonito delovalo. V takih primerih je mogoče, da bi bilo treba izvesti dokaz z zaslišanjem koga od sodnikov, zaradi česar bi lahko prišlo do motenj pri delu. Utemeljeno bi bila lahko prizadeta tudi tako imenovana objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - premoženjskopravni zahtevek
Po naziranju vložnika zahteve ne gre za pomoč pri kaznivem dejanju, saj iz obrazložitve sodbe izhaja, da je šlo za povsem pravilne ekonomske odločitve akterjev v takratni situaciji. Zahteva s temi navedbami, v katerih kršitve zakona konkretno ne opredeli, nakazuje, da je sodišče na podlagi zmotne presoje dejstev obsojenčevo ravnanje opredelilo kot pomoč k obravnavanemu kaznivemu dejanju. Zato s temi izvajanji v nasprotju z določbo 2. odstavka 420. člena ZKP uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - domneva nedolžnosti
Sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 413. člena ZKP tehta le, ali bi novi dokazi, če bi potrdili dejstva, ki jih navaja zahteva za obnovo, omajali dokazno oceno izpodbijane sodbe, ne sme pa v tej fazi ocenjevati verodostojnosti predlaganih novih dokazov, če jih ne izvede.
Predlaganje novih dokazov in uveljavljanje novih dejstev v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ni zamejeno tako, da sme vložnik predlagati samo tiste dokaze, za katere izkaže, da iz opravičljivih razlogov zanje v kazenskem postopku ni vedel oziroma tiste, ki so nastali pozneje.
Ker z izrekom pravnomočne obsodilne sodbe domneva nedolžnosti preneha, je poslej obsojenec tisti, ki mora, ko gre za obnovitveni razlog iz 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati obstoj novih dokazov ali novih dejstev, ki bi utegnili povzročiti njegovo oprostitev ali obsodbo po milejšem zakonu.
ZPP člen 166, 166/1, 370, 370/3, 377, 378, 384, 384/1.ZOR člen 174, 174/1, 177, 177/2, 177/3, 200. ZTVCP člen 66.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - pešec - oprostitev odgovornosti - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - nepričakovanost ravnanja oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - nova škoda - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Ker sklep o stroških ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Vprašanje materialnopravne pravilnosti razmejitve deležev odgovornosti samega tožnika in objektivno odgovornega subjekta (v danem primeru tožene stranke, ki odgovarja namesto njega - 941. člen ZOR) za nastalo škodo je treba presojati v okviru določb drugega in tretjega odstavka 177. člena ZOR. Uporaba teh določb pa je narekovala še presojo uspešnosti dokazovanja tožene stranke tudi v smeri morebitnega obstoja dejstev, da objektivno odgovorna oseba na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila, dalje da se ni mogla izogniti posledicam dejanja oškodovanca ter da je bilo njegovo dejanje nepričakovano.
Ker je izhodišče za presojo nepričakovanosti nujno objektivno in abstraktno, se možnost pričakovanosti dejanja in s tem škodnega dogodka vselej presoja po merilu skrajne skrbnosti, upoštevnem za posebej skrbnega voznika.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da je izvedenec pri meritvah uporabljal naprave, ki niso bile atestirane oziroma certificirane v skladu z domačimi predpisi in so zato rezultati meritev nedovoljen dokaz po 2. odstavku 18. člena oziroma 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ni utemeljena. Ker je izvedenec uporabljal naprave Fakultete za strojništvo, ki je pooblaščena za tovrstne meritve v Sloveniji, je sodišče upravičeno štelo rezultate meritev za verodostojne. Drugačno zatrjevanje zahteve v bistvu izpodbija kot zmotno to ugotovitev sodišča, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZPP člen 367, 370, 370/1, 370/3, 371, 378.ZOR člen 154, 200.
revizija - razlogi za revizijo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodninska odgovornost - obseg revizijske presoje - zmota ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - opredeljenost revizijskih očitkov - duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - ovadba kot protipravno ravnanje
Tudi če bi toženec podal ovadbo zoper tožnika, njegovo ravnanje ne bi bilo protipravno, zato bi odškodninsko odgovarjal kvečjemu v primeru storitve kaznivega dejanja krive ovadbe.
Za oškodovanca neugoden izid kazenskega postopka ne more imeti za posledico njegove odškodninske odgovornosti obdolžencu. To velja tudi v primeru na zasebno tožbo pregonljivega kaznivega dejanja, ki ob neuspehu zasebnega tožilca v postopku ne privede do odškodninskopravnih (temveč le do stroškovnih) posledic. Če bi bilo uveljavljanje varstva pravic obremenjeno s potencialno grožnjo nastopa odškodninskopravnih posledic za primer neuspeha v postopku, bi to privedlo do izničenja varstva pravic in s tem tudi samih pravic.
ZKP člen 8, 371, 371/1-3, 515, 514. Mednarodna pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 11.
jezik v postopku - vabilo tujcu na glavno obravnavo - Makedonija
Ne drži stališče, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodišče v slovenski jezik ni prevedlo potrdila o vročitvi vabila, ki jo je pristojni organ tuje države opravil v skladu s svojimi predpisi in v katerem je navedel čas in kraj vročitve ter osebo, ki ji je bilo pisanje vročeno oziroma da tudi takšno potrdilo sodi med dokazno gradivo oziroma listine, ki jih je sodišče dolžno prevesti.