Čeprav je tožnik že med prvostopenjskim postopkom spraševal, od kje izvedencu podatek, da je tožnik pred nezgodo vozil s hitrostjo 60 km/h in je tudi v pritožbi ponovno opozoril na neujemanje podatkov tahografa ter ugotovitev izvedenca, nižji sodišči te odločilne okoliščine nista razjasnili. Ker sodišči kljub opisanemu neujemanju podatkov v pravilnost njegovega mnenja nista podvomili, sta nepravilno uporabili določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ta kršitev je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Stalna raba motornega vozila pri profesionalnem delu predstavlja nevarno dejavnost in vzpostavlja objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca (drugi odstavek 154. člena in 173. člen ZOR) za škodo, ki nastane delavcu–vozniku pri opravljanju te dejavnosti. Kljub ustrezni skrbnosti voznika statistično namreč ni mogoče izključiti nastanka škode.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 22, 22/1. ZUP člen 130.
dovoljenost revizije – določitev operaterja s pomembno tržno močjo – pomembno pravno vprašanje - odločanje v enotnem postopku ali v ločenih postopkih - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane – odstop od sodne prakse Sodišče Evropske unije ni podan
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določba petega odstavka 22. člena ZEKom, po kateri je izrecno predvideno, da je za isti trg lahko izdanih več odločb, daje jasen odgovor, da vodenje enotnega postopka za določitev operaterja s pomembno tržno močjo zoper več relevantnih operaterjev ni obvezno, ampak lahko Agencija o statusu vsakega posamičnega operaterja odločbi z ločeno odločbo.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka obstoja zelo hudih posledic ni izkazala z navedbami, da je iz analize upoštevnega trga, na podlagi katere je bila revidentka z izpodbijano odločbo določena za operaterja s pomembno tržno močjo in so ji bile naložene obveznosti, razvidno, da gre za obveznost velikosti več milijonov EUR in za regulacijo cen, ki zadeva pretežni del revidentkinega poslovanja, saj v reviziji ni pojasnila, na kakšen način obveznosti vplivajo oziroma bodo vplivale na obseg njenega poslovanja in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 380, 380/1. ZPP člen 39, 41, 41/2, 87, 87/3, 354, 354/1, 367, 367/2, 370, 370/1-2, 370/3, 371, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije sklep – sklep sodišča druge stopnje, s postopek ni končan – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – poškodovanje z viličarjem – oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari – ravnanje oškodovanca – zmotna uporaba materialnega prava – razlogi za revizijo – konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka
Vzrok škode je pripisati izključno nevarni stvari in ker jo je njen imetnik dolžan v celoti povrniti na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Na prostoru pred skladiščem so se nakladali kamioni in zato je bilo logično, da so mimo tožnika vozili viličarji, ki so nakladali druge kamione. Glede na to da je stal tik ob kamionu, ni mogel pričakovati, da bi kakšno drugo vozilo peljalo stikoma mimo njegovega kamiona in tako stikoma mimo njega, da bi sploh lahko bil v nevarnosti, zato tudi ni bil dolžan posvečati (še dodatno) pozornost na delo drugih.
V reviziji se procesno neopredeljeno in v okviru reviziji lastnih predvidevanj omenja „standard gotovosti“, vendar ne kot (sicer možen) revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z uporabo napačnega (previsokega oziroma prestrogega) dokaznega standarda. Reviziji zato revizijsko sodišče take vsebine ne more dati, saj bi s tem preseglo njene meje, ki obenem determinirajo meje preizkusa izpodbijane sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče nasprotnega udeleženca – nepravdni postopek
Vrhovno sodišče je pri določanju krajevno pristojnega sodišča upoštevalo, da nasprotna udeleženka dejansko prebiva na območju Ljubljane in se bo zato postopek verjetno lažje izvedel pred ljubljanskim sodiščem.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije, izdanih v postopkih revizije, ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - posledice izpodbijane odločitve - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - standard natančne in konkretne opredelitve - kršitev podzakonskega akta - sporazum o višini odškodnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če revident ne navede niti ne izkaže, da sporni del pravice presega 20.000 EUR.
Zgolj z navedbo, da je bil v obravnavani zadevi kršen 6. člen Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je revident s podpisom sporazuma na izplačilo odškodnine v dogovorjeni višini pristal, s posledicami, ki jih opisuje, glede na okoliščine obravnavanega primera, ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita – preganjanje – položaj Romov – subsidiarna zaščita – resna škoda – rok za prostovoljno zapustitev države
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da se prosilcu za mednarodno zaščito lahko prizna status begunca.
Tožniki niso uspeli izkazati, da bi jim grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, kar je pogoj za priznanje subsidiarne zaščite na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZMZ.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – zelo hude posledice - ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Če izpodbijana sodba in odločba tožene stranke ne temeljita na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, to vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – pomembno pravno vprašanje – retroaktivna uporaba 23. člena ZDrž/64 – že rešeno vprašanje – ustaljena upravnosodna praksa – ustavnosodna praksa
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, o katerem obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
revizija – dovoljenost – zavrženje – trditveno in dokazno breme - sodba SEU C-426/05 – zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca – postopek določitve operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka z navedbami, da se v obravnavani zadevi odloča o ustavni pravici po 23. členu Ustave Republike Slovenije, odločanje o ustavnih pravicah pa samo po sebi vedno predstavlja odločanje o pomembnem pravnem vprašanju, po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je predmet upravnega spora v obravnavani zadevi zakonitost sklepa o zavrnitvi revidentkine pravice do stranske udeležbe v postopku določitve druge družbe (in ne nje) za operaterja s pomembno tržno močjo, se z izpodbijanim sklepom ni odločalo o regulaciji revidentkinih cen, revidentka pa v reviziji tudi ni pojasnila, ali in na kakšen način obveznosti, naložene tej družbi (in ne revidentki) vplivajo na obseg njenega poslovanja, kolikšna bi sploh bila njihova vrednost in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
ZPNačrt člen 79, 80. ZUP člen 138, 146, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 85, 85-1, 93, 93/1.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - priglasitev lastnih vlaganj - vloga na pomanjkljivem obrazcu - stranka ni imela možnosti priglasiti vlaganja - prezrta bistvena kršitev določb ZUP
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina ... in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1.
ZUP člen 50, 153, 153/1, 153/1-4, 153/4, 258, 258/1. ZPOmK-1 člen 55, 55/4.
sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nadaljevanje postopka - dovoljenost pritožbe - preprečevanje omejevanja konkurence - prekinitev upravnega postopka - prenehanje družbe zaradi pripojitve - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka
Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba. Zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.
ZFK člen 1, 1/2, 24, 26, 26/2, 42, 59, 59/4. ZZavar člen 266. ZUS-1 člen 27, 63, 63/1, 63/2, 63/2-2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
načelo kontradiktornosti - zavarovalni nadzor - finančni konglomerat - izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev - odločba o določitvi metode izračuna - uskladitev z ZFK
18-mesečno prehodno obdobje za uskladitev z zahtevami ZFK bi prišlo v poštev samo v primeru, če bi bil finančni konglomerat ugotovljen v zakonsko določenih rokih na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005.
Glede finančnih konglomeratov, ki niso bili ugotovljeni na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005, dolžnost predložitve prvega izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev nastopi potem, ko je z odločbo določena metoda izračuna, in to - ob spoštovanju načela zaupanja v pravo - po stanju na prvi možen presečni dan, ki sledi izdaji odločbe.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost nosilca javnih pooblastil, ki odloča v konkretni zadevi, da se z navedbami stranke seznani, ter da se, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
ZPre-1 člen 8, 8/2, 8/2-1. ZTFI člen 501, 501/1, 514. ZUS-1 člen 42.
pravica do izjave v postopku - pravni interes za tožbo - upravni spor - združitev postopkov - prevzemi - usklajeno delovanje - domneva usklajenega delovanja - okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev - dejanski stan domneve usklajenega delovanja - kapitalska povezanost
1. Generalna klavzula iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 pomeni podlago za oblikovanje nove, samostojne okoliščine, na kateri bo temeljila domneva usklajenega delovanja. Zanjo, enako kot za okoliščine iz prve in druge alineje, velja zahteva, da se nanaša na konkretno pridobitev vrednostnih papirjev v konkretni ciljni družbi. Zato okoliščina, ki ni povezana s konkretno pridobitvijo vrednostnih papirjev, ne more tvoriti dejanskega stanu domneve usklajenega delovanja iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
2. Razlogov, s katerimi tožena stranka v odgovoru na tožbo dopolnjuje izpodbijano odločbo, sodišče ne upošteva. Sicer bi bila tožeči stranki odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic.
ZPOmK-1 člen 16, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - udeležba v postopku - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - rok za zahtevo - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
Zaradi zamude roka iz tretjega odstavka 16. člen ZPOmK-1 ni pravno pomembno, ali so se dejanske okoliščine od vložitve prve zahteve za udeležbo v postopku pred Uradom za varstvo konkurence do vložitve druge zahteve spremenile.
ZPOmK-1 člen 12, 12/1, 16, 16/2, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
udeležba v postopku - rok za zahtevo - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
V postopku nadzora nad izvajanjem ZPOmK-1 ter 81. in 82. člena PES (sedaj 101. in 102. člena PEU), Urad odloča samostojno, čeprav se sicer konkurenčno pravo Evropske skupnosti [sedaj Evropske Unije] izvršuje vzporedno s strani Evropske komisije in za konkurenco pristojnih nacionalnih organov, in sicer v okviru Evropske mreže za konkurenco (v nadaljevanju EMK). Za EMK je namreč značilen sistem vzporednih pristojnosti, ko Evropska komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, izvršujejo evropsko konkurenčno pravo vzporedno, s tem, da se lahko primeri tudi porazdelijo, na podlagi prožnih meril.
Glede na navedeno tožeči stranki ni bilo treba čakati na odločitev Evropske komisije in bi lahko pred iztekom roka iz tretjega odstavka 16. člena ZPOmK-1
priglasila udeležbo v postopku pred Uradom. Zato so njene navedbe o domnevni izgubi procesnih upravičenj za vodenje postopka pred Evropsko komisijo (zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) in o domnevnem prejudiciranju odločitve Evropske komisije (zavrženju njene prijave zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) neutemeljene. Evropska komisija bi namreč lahko kljub temu, da je Urad (že) obravnaval primer prijavljene kršitve, le-to tudi sam obravnaval, če bi na podlagi razpoložljivih informacij ocenil, da je zadostna podlaga za ukrepanje.
ZPOmK člen 3, 5, 5/1, 6, 9. ZPOmK-1 člen 81, 81/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
provizije za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank - provizije v bančnem sektorju – usklajeno ravnanje na trgu - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izkazano – upoštevni trg pri usklajenem ravnanju – usklajena ravnanja, ki nimajo negativnega učinka na konkurenco – zelo hude posledice za stranko niso izkazane
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi.
Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno.
Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.
ZTFI člen 7, 186, 186/2, 187, 189, 190, 191, 237/3, 238/2. ZUS-1 člen 64. Sklep o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov člen 3, 3/2-2, 3/3. Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih ter pomožnih investicijskih storitev člen 6, 6-1, 6-5, 17.
odvisni borznoposredniški zastopnik – zavrnitev zahteve za vpis v register odvisnih borznoposredniških zastopnikov – opis del – delovne izkušnje
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na podlagi priložene dokumentacije v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej ugotovila, da A. G. izkazuje enoletne primerljive delovne izkušnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ... z dne 1. 9. 2008, v nadaljevanju obrazložitve pa zaključuje, da omenjene izkušnje niso izkazane, zato so te navedbe tožene stranke same s seboj v nasprotju.