Kot prostovoljni gasilec (čeprav neoperativni in uradno ne na intervenciji) bi tožnik moral poznati pravila gasilskega delovanja in bi zato lahko pričakoval, kar velja tudi za običajnega laika, da se zaradi neuporabe gasilske opreme izpostavlja veliki nevarnosti in možnosti poškodbe. Ker je ta rizik zavestno sprejel in ni sledil povelju vodje akcije, katerega nedopustnega ravnanja ni izkazal, je podan izključitveni razlog iz Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00012155
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/2. URS člen 38, 38/1
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - fotografije - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - osebni podatek - hramba fotografij - pravica do informacijske zasebnosti
Sodišče bo moralo ugotoviti, iz katerih evidenc je bila pridobljena obtoženčeva fotografija, ki sta jo policista uporabila za pomoč pri njegovi identifikaciji. Če je fotografija izvirala iz policijskih evidenc, pa bo potrebno s poizvedbami ugotoviti tudi, kdaj in v katerih postopkih je le-ta nastala in kako se je hranila ter ali je oziroma je bil v teku kakšen kazenski postopek zoper obtoženca, da bo sodišče nato lahko izdelalo zaključek o tem, ali so bile fotografije obtoženca hranjene v skladu z določbami takrat veljavnega Zakona o policiji ter nato presodilo, ali gre ali ne gre v obravnavani zadevi za dokaz, ki se v kazenskem postopku ne bi smel uporabiti, ker ni dovoljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00009846
URS člen 37, 37/1. KZ-1 člen 73, 73/1, 176, 176/3, 176/5. ZKP člen 149b, 149b/3, 216, 216/1, 219, 219a, 219a/2, 219a/11, 220, 220/1, 223a, 223a/2, 223a/4, 224, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posest pornografskega gradiva - zakonitost dokazov - osebni podatki - IP-naslov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - večstanovanjska hiša - preiskava elektronske naprave - pravice obrambe - podaljšanje roka - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko je obtoženec z javno dostopne spletne strani prenašal sporne datoteke z uporabo statičnega, tj. neprikritega IP naslova, ni mogoče govoriti o upravičenem pričakovanju zasebnosti, posledična ugotovitev identifikacijskega podatka računalnika pa ne predstavlja posega v (ustavno) varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, saj policiji tuje države že pojmovno ni bilo treba uporabljati posebnih programov ali sredstev, kot morda v primeru dinamičnega IP naslova. Hišna preiskava je zakonita, kolikor je pri njej navzoča oseba, za katero se je vedelo, da je lastnik in posledično tudi uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo (na to osebo pa se je glasila tudi odredba za hišno preiskavo), tj. kljub temu, če bi se kasneje ugotovilo, da je bil uporabnik določenih preiskanih prostorov le obtoženec, kar pa ne preiskovalni sodnici niti policistom ob preiskavi ni bilo znano. Preiskavo elektronskih naprav, zaseženih pri hišni preiskavi, je mogoče zakonito odrediti že v sami odredbi za hišno preiskavo. Ob obstoju tosmerne odredbe ni potrebno soglasje uporabnika. Dejstvo, da uporabnik računalnika ni obveščen o pravici, da je navzoč pri zavarovanju podatkov, predstavlja relativno postopkovno kršitev, pri kateri je potrebno presoditi, ali je opustitev policistov vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sodbe ali na izvrševanje pravice obtoženega do obrambe. Podaljšanje roka za izvršitev sodne odredbe glede preiskave zavarovanih podatkov po izteku prvotnega roka ni nepravilnost takšne narave, ki bi imela za posledico nezakonitost sledečih preiskav. Vrednotenje oziroma pregled že izločenih datotek, striktno gledano, ne pomeni več računalniškega preiskovanja. Obtoženemu ni mogoče očitati, da je kritičnega dne na trdih diskih računalnikov hranil datoteke, ki jih je bil pred tem že izbrisal, hkrati pa obstoj podvojenih datotek v ničemer ne povečuje kriminalne količine njegovega ravnanja, zato je tovrstne očitke potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe. Odvzem trdih diskov s spornimi datotekami je obvezen ter zakonit, subsidiarna oblika varnostnega ukrepa (ustrezno onemogočenje uporabe seksualnega gradiva) pa pride v poštev takrat, ko predmeta iz objektivnih razlogov ni mogoče odvzeti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00008706
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3. ZDavP-2 člen 15. ZPP člen 95. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - podpis pooblaščenca - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - pooblastilo
Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00001196
ZTP člen 1, 1/4, 7, 21a. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 7. KZ-1 člen 260. OZ člen 131, 133, 135
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - protipravnost - sodno varstvo - izdaja tajnih podatkov
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno predvsem to, da je treba takšne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja. Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Zaenkrat pa je verjetno izkazano, da gre za tajne podatke, ki jih je dolžnik objavil, čeprav je to prepovedano. Tej situaciji je najprimerljivejša določba 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ) - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost. Tu ne gre za klasično odškodninsko odgovornost, za katero je potrebna tudi krivda povzročitelja, ravno zato pa po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka niti ni pomembno, ali na strani dolžnika obstaja tudi krivda.
USTAVNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086216
URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 170, 170/1, 171, 171/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 148, 148/1, 149, 149/2, 285e, 285e/1, 285e/2, 402, 402/3. ZNPPol člen 125, 125-8, 128, 129. ZPol člen 61, 61-8.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost – posilstvo – spolno nasilje – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – sadeži zastrupljenega drevesa – doktrina neodvisnega vira – evidenca DNK preiskav – hramba podatkov v evidenci – poročilo o preiskavi z mnenjem NFL – pravica do informacijske zasebnosti – kršitev ustavnih pravic – razlogi za sum – policijska pooblastila v predkazenskem postopku – odvzem brisa ustne sluznice – ugoditev pritožbi – razveljavitev sklepa
Ker v spisu ni nobenega uradnega oziroma objektivnega podatka o tem, ali so 1. 3. 2001 obstajali (vsaj) razlogi za sum, da je obtoženec storil neko uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zaradi česar bi mu bilo dopustno vzeti bris ustne sluznice (drugi odstavek 149. člena ZKP), ni mogoč drugačen procesni sklep, kot da sta bila tako prvotni odvzem (brez izkazane pravne podlage) obtoženčevega vzorca DNK kot njegova nadaljnja hramba nezakonita. Ni sprejemljivo naziranje, da je bil primerjalni vzorec DNK v letu 2014 „še vedno“ zakonito hranjen, tj. kljub temu, da razloga kriminalističnotehnične obdelave obtoženca ni bilo moč ugotoviti oziroma dokazati. Pred opravo problematizirane analize NFL policija ni razpolagala s prav nobenim indicem, kaj šele dokazom, ki bi izkazoval vsaj minimalno stopnjo suma oziroma razlogov za sum, da je obtoženi storilec očitanih kaznivih dejanj, zato policisti niso imeli podlage, da bi mu (potencialno) odvzeli bris ustne sluznice, kar bi pomenilo izjemo od pravila dokazne ekskluzije, tj. v skladu s t. i. doktrino neodvisnega vira.
USTAVNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086202
URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 148, 148/1, 149, 149/2. ZNPPol člen 125, 125-14, 126, 128, 128/1, 128/1-2. ZPol člen 63, 64.
kazniva dejanja zoper premoženje – tatvina – velika tatvina – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – evidenca daktiloskopiranih oseb – hramba podatkov v evidenci – poročilo o preiskavi z mnenjem NFL – roki hrambe osebnih podatkov – pravica do informacijske zasebnosti – razlogi za sum – policijska pooblastila v predkazenskem postopku – izločitev oseb kot osumljencev kaznivega dejanja – zavrnitev pritožbe
Situacijo, ko policija določeno osebo sprva obravnava kot osumljenca kaznivega dejanja, nato pa vloži kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, je v kontekstu druge alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol potrebno obravnavati smiselno enako kot ustavitev policijske preiskave oziroma zavrženje kazenske ovadbe zoper specifičnega osumljenca. Na podlagi prvega odstavka 148. člena ZKP in drugega odstavka 149. člena ZKP bi smela policija obdolžencu upravičeno odvzeti prstne odtise tako v predkazenskem postopku glede drugega kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, kot v predkazenskem postopku v predmetni zadevi, kjer so razlogi za sum, da je storilec kaznivega dejanja, obstajali že na podlagi drugih neodvisnih dejstev. Hramba že pred tem pridobljenih odtisov papilarnih linij zato ni nezakonita.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval. Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV - PREKRŠKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086149
URS člen 2, 14, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2, 143, 143/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372/1, 372/4, 394, 394/1. ZVOP-1 člen 8, 16, 91, 91/1, 91/1-1, 91/1-5.
zloraba osebnih podatkov - uporaba kazenskega zakona - milejši zakon - uporaba osebnih podatkov - javna objava osebnih podatkov - lastninski list - zakonski znaki kaznivega dejanja - prekrivanje z zakonskimi znaki prekrškov - načelo pravne države - načelo zakonitosti v kazenskem pravu - genetična razlagalna metoda - neskladje kazenskega zakona z ustavo - načelo določnosti pravnih pravil - teleološka razlaga zakona - kaznivost dejanja po samem zakonu - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
Sicer drži, da je dodaten zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1B zožil obseg kaznivih izvršitvenih oblik, vendar obdolženke po KZ-1 zaradi neustavnosti prvega odstavka 143. člena (opis dejanja je bil v nasprotju z načelom zakonitosti, saj ni bil določno razmejen od prekrškov po ZVOP-1) sploh ne bi bilo dopustno kazenskopravno obravnavati, zato je novela KZ-1B v konkretnem primeru strožji kazenski zakon.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023453
URS člen 2, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/2, 143, 143/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/4, 168, 168/2. ZKP člen 358, 358-1. ZVOP-1 člen 91, 91/1, 91/1-1.
časovna veljavnost zakona – uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov – načelo zakonitosti v kazenskem pravu – razmejitev med kaznivimi dejanji in prekrški – posebne določbe o pregonu – žaljiva obdolžitev – razžalitev – namen zaničevanja – upravičenje javnosti do podrobnega nadzora nad delom državnih tožilcev kot nosilcev javne funkcije – svoboda izražanja
Vprašanje, ali je prejšnji oz. spremenjeni zakon za stranke milejši, je potrebno presojati ne zgolj s strogo formalno primerjavo prejšnjega in noveliranega zakonskega opisa določenega kaznivega dejanja, temveč z upoštevanjem v sodni praksi in teoriji že uveljavljenega načelnega kriterija, da je milejši tisti zakon, na podlagi katerega je, glede na posledice v konkretnem primeru, odločitev za storilca ugodnejša. Glede na to, da zaradi neustavnosti določbe kaznivega dejanja po prvem odstavku 143. člena KZ-1 (ker zakonski opis ni omogočal razmejitve od prekrška), ki je veljala v času, ko naj bi obtoženi storil kaznivo dejanje, obtožencu ne bi bilo mogoče kazensko pravno obravnavati, je ta določba za obtoženca milejša.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
OZ člen 111, 111/1, 126, 126/1, 619. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/1, 9/1-1, 9/1-4. ZMCGZ člen 11.
podjemna pogodba - pogodba v korist tretjega - nadzor nad izvajanjem pogodbe - seznam udeležencev - zbiranje osebnih podatkov - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe
Bistvo podjemne pogodbe je, da podjemnik opravi storitev, ki je lahko tudi povsem netelesne narave. Opravljanje družinske mediacije je takšna storitev. Ker se je tožeča stranka zavezala k plačilu takšne storitve tožene stranke, je očitno, da sta stranki sklenili podjemno pogodbo. Tožeča stranka je Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Družinska mediacija in somediacija je nedvomno v okviru pristojnosti prav tega ministrstva. Podatki o osebah, ki se naj bi bile udeleževale družinskih mediacij (in somediacij) pri toženi stranki so bili nujni za preizkus, ali tožena stranka sploh izvršuje svoje pogodbene obveznosti. Ker pa je tožena stranka z izvrševanjem pogodbenih obveznosti zgolj uresničevala naloge iz pristojnosti tožeče stranke, je torej ministrstvo posredno preizkušalo tudi, ali tožena stranka sploh uresničuje naloge samega ministrstva in pa smotrnost porabe državnega denarja. Ni videti nobenega razloga, da bi pri mediaciji udeleženi posamezniki trpeli kakršnokoli prikrajšanje svojih koristi zato, ker je tožeča stranka hotela izvedeti za njihova imena in priimke.
sprememba imena mladoletne osebe - soglasje mladoletnika
Mladoletni Nino je v času odločanja sodišča prve stopnje že dopolnil 14 let, zato sprememba njegovega imena brez njegovega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposoben izraziti svoje volje, ni dopustna (12. člen Zakona o osebnem imenu - v nadaljevanju ZOI).
POGODBENO PRAVO - JAVNI RAZPISI - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0081935
ZVOP-1 člen 9, 9/4. ZMCGZ člen 11.
kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - nadzor nad namensko porabo sredstev - načelo zaupnosti - varstvo osebnih podatkov - vpogled v dokumentacijo - seznam udeležencev mediacije
Toženec s predložitvijo seznama udeležencev na vpogled ne bi prekršil načela zaupnosti. To načelo je namreč zavezovalo tudi tožnico, saj je bila ta kot sofinancer posredni izvajalec programa družinska mediacija in so-mediacija. To pomeni, da je tožnica kot posredni izvajalec programa (z namenom pregleda izvajanja programa) imela pravico in dolžnost vpogledati v dokumentacijo, ki jo je bil glede izvajanja programa dolžan voditi toženec, pri tem pa je tudi njo vezalo načelo zaupnosti. Zahteva po posredovanju osebnih podatkov udeležencev, ki so se udeležili storitev, ki jih tožnica sofinancira na podlagi javnega razpisa, je legitimna in se takšni podatki ministrstvu lahko posredujejo, vendar le v obsegu, ki je nujen za dokazovanje upravičenosti do javnih sredstev. Upoštevaje neprerekano trditev tožnice, da je ob preverjanju namenskosti porabe sredstev zahtevala le vpogled v seznam udeležencev mediacij in dokumentacije ne bi kopirala oziroma odnesla iz prostorov toženke, niti podatkov ne bi obdelovala, je bil tovrsten vpogled v dokumentacijo, ki je tožnici potreben za ugotovitev namenskosti porabe sredstev, sorazmeren poseg, ki ne posega v upravičen interes posameznikov - udeležencev mediacije.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053418
ZZK-1 člen 197, 199, 199/2, 199/3. ZPP člen 366a/3.
posredovanje podatkov iz informatizirane glavne knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov – osebni podatki
Ker se zbirni podatki o premoženju določene osebe (pritožnice) posredujejo uporabnicama, ki izkazujeta interes za posedovanje teh podatkov, in ker sta tudi uporabnici podatkov dolžni varovati pridobljene podatke, kolikor imajo zaradi zbirnosti delno tudi naravo osebnih podatkov, privolitev pritožnice za njihovo posredovanje ni potrebna.