• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL sklep II Cp 1648/2004
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50215
    ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
    tožbeni zahtevek
    Izrek sodbe, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izstaviti

    listino, na podlagi katere se bo tožeča stranka vknjižila kot

    lastnica dela nepremičnin parc. št. 597/399 k.o. K. v izmeri 152 m2,

    ker bo sicer tako listino nadomestila ta sodba, in da se, kar zahteva

    tožeča stranka več, zavrne, je nedolčen in neizvršljiv. Podana je

    bistvena kršitev določil postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP.

     
  • 142.
    VSL sodba I Cp 1688/2004
    15.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50343
    ZZZDR člen 2, 4, 6, 102, 103, 104, 2, 4, 6, 102, 103, 104. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena - načelo kontradiktornosti
    Protipravno je vsako tisto ravnanje, ki ni v skladu s pravnimi

    prepisi, civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim

    vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Starši so

    dolžni v okviru roditeljske pravice skrbeti za otroka, za njegovo

    življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi. Skrb staršev je še

    intenzivnejša, če gre za duševno prizadetega otroka (v konkretnem

    primeru avtističnega otroka). Zagotavljanje otrokove koristi je

    temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka, in velja

    tako za starše kot tudi za vse javne organe. Po oceni pritožbenega

    sodišča so starši in sestra duševno prizadetega otroka ravnali

    pravilno, ko so potem, ko so pri njem zaznali spremembe vedenja in

    nenavadno obnašanje, regairali tako, da so o svojih domnevah

    obvestili vodjo otrokove skupine v zavodu in policijo. Nič

    protipravnega tudi niso storili s tem, ko so se obrnili na Svetovalni

    center za otroke in mladostnike na Gotski 18 v Ljubljani. Ker je

    ugotovljeno, da toženci drugim nepooblaščenim osebam svojih sumov

    niso raznašali, njihovo ravnanje po oceni pritožbenega sodišča ni

    protipravno, ne glede na prestane duševne bolečine tožnika.

     
  • 143.
    VSL sklep in sodba I Cp 1644/2004
    15.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50380
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 185, 185.
    sprememba tožbe - skupno premoženje
    V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo predlog za spremembo

    tožbe, preden je o tem tožena stranka podala svojo izjavo volje. S

    tem je preseglo svoja procesna pooblastila oziroma kršilo določbo

    185. člena ZPP.

    Prejšnje stanje v zemljiški knjigi bi moral tožnik doseči z zahtevkom

    na izbris vknjižbe oziroma tako, da bi s tožbo za ugotovitev

    neveljavnosti darilne pogodbe hkrati zahteval še izbris vknjižbe

    povezane s tem pravnim poslom. Izbris torej ne bi bil odvisen od

    izpolnitvenega ravnanja drugo in tretjetoženke, zato tudi ne bi

    prišel v poštev dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

    listine.

    Z ugotovitvijo neveljavnosti pravnega naslova za vknjižbo je postala

    neveljavna tudi vkjižba sama. Res da sta drugo in tretjetoženka še

    vedno vpisani v zemljiški knjigi, vendar pa bi ta okoliščina lahko

    imela učinek, zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen

    Zakona o zemljiški knjigi), le proti dobrovernim tretjim. Ti bi se

    lahko sklicevali na domnevo, da je lastnik tisti, ki je vpisan v

    zemljiško knjigo. Ne more pa imeti učinka proti strankam tega

    postopka.

     
  • 144.
    VSL sklep III Cp 2506/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49766
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka - tek zamudnih obresti
    Upnik je upravičen zahtevati zamudne obresti od stroškov izvršitelja

    od dneva izdaje sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da plača

    upniku te stroške.

     
  • 145.
    VSL sklep II Cp 924/2005
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50029
    ZPP člen 214, 214/1, 318, 214, 214/1, 318.
    zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Če so izkazani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče ne sme

    ugotavljati ali je tožeča stranka predlagala dokaze za utemeljitev

    resničnosti tožbenih trditev. Procesna neaktivnost tožene stranke

    namreč vzpostavlja pravno fikcijo oziroma neizpodbojno domnevo, da so

    trditve v tožbi resnične, oziroma, da jih je kot takšne tožena

    stranka s svojo pasivnostjo priznala ter jih zato kot nespornih ni

    treba dokazovati.

     
  • 146.
    VSL sodba I Cpg 284/2003
    14.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06249
    ZPP člen 7, 8, 285, 286, 7, 8, 285, 286.
    dokazna ocena
    Z dokazovanjem se preizkušajo samo dejstva, ki so jih stranke

    zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne more opreti na dejstva, ki

    jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih zvedelo pri izvedbi

    posameznih dokazov. Če se zdi sodišču tako dejstvo pravno pomembno,

    ga mora stranka predložiti in zahtevati, da se o njem izjavita.

     
  • 147.
    VSL sodba I Cpg 329/2004
    14.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05642
    ZPPSL člen 104, 104/2, 104, 104/2.
    stečajna masa tožene stranke - ločitvena pravica
    V stečajno maso dolžnika, ki je pravna oseba, gre vse premoženje, ki

    ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (2. odst. 104. člena

    ZPPSL). Pogodbe o prodaji spornih nepremičnin so bile veljavno

    sklenjene pred začetkom stečajnega postopka. S tem je prvotožena

    stranka (stečajni dolžnik) pridobila obligacijskopravni zahtevek do

    kupcev, in sicer za plačilo kupnine. V njenem premoženju se je to

    najprej izrazilo kot terjatve do kupcev, pozneje pa kot denarna

    sredstva. Zato so ob začetku stečajnega postopka tako terjatve kot

    tudi denarna sredstva postali del stečajne mase. Glede na takšno

    stanje stvari pa ni mogoče šteti, da bi poleg denarnih sredstev od

    kupnin in terjatev iz naslova kupnin šle v stečajno maso tudi prodane

    nepremičnine, pa čeprav kupci s samo sklenitvijo pogodb še niso

    postali lastniki nepremičnin.

     
  • 148.
    VSK sklep I Cp 141/2004
    14.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01179
    ZPP člen 318, 318/1-3, 339, 339/2-14, 318, 318/1-3, 339, 339/2-14.
    zamudna sodba - sklepčnost tožbe - razlogi sodbe
    Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka, utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prvostopenjsko sodišče je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nima pa zamudna sodba razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča prve stopnje pravno relevantne. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je odločitev oprlo. Sodbe ni mogoče preizkusiti.

     
  • 149.
    VSK sklep I Cp 775/2004
    14.6.2005
    sodne takse
    VSK01231
    ZST člen 14, 14.
    zamuda roka - predlog - nastanek taksne obveznosti
    Tožnik predloga za obročno plačilo sodnih taks ni vložil pravočasno, to je skladno z določbo 14.čl. Zakona o sodnih taksah.

     
  • 150.
    VSK sodba I Cp 288/2004
    14.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01064
    ZOR člen 606, 606/3, 606, 606/3.
    pogodba o delu - samovolja
    Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka toženke potem, ko je prevzela vozila na popravilo, ni obvestila o tem, da bi bilo potrebno zamenjati dve pnevmatiki, da zato menjava sporne pnevmatike ni bila predmet pogodbe o delu in da se je dogovor nanašal zgolj na popravila, obsežena v cenilnem zapisniku zavarovalnice.

    Na podlagi 3. odst. 606. čl. ZOR mora prevzemnik posla vselej opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel, da bi lahko bile pomembne za naročeno delo. Ker tožeča stranka tako ni ravnala in je gumo zamenjala samovoljno, do plačila ni upravičena.

     
  • 151.
    VSC sodba Kp 163/2005
    14.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01116
    KZ člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    pritožbeni postopek
    Če sodišče 2. stopnje potrdi sodbo sodišča 1. stopnje, s katero je bila izrečena nepogojna kazen zapora, je dolžno po uradni dolžnosti izreči enotno kazen, kakor je to določeno v 1. odst. 48. čl. KZ.

    Ker pa je ugotovljeno, da je postopek neprave obnove kazenskega postopka v teku pred drugim sodiščem, v katerem naj bi se združila kazen tudi po sodbi, ki ni bila pribavljena in tudi ni vpisana v kazenski evidenci, bi lahko prišlo do dvakratnega upoštevanja iste kazni. Zato je treba združitev kazni prepustiti nepravi obnovi, v kateri je mogoče upoštevati prav vse pravnomočno izrečene kazni.

     
  • 152.
    VDS sklep Pdp 812/2005
    13.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03222
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 96, 96/1, 96/2, 96, 96/1, 96/2.
    delovno razmerje - začasna odredba - odpoved pogodbe
    Neglede na obrnjeno dokazno breme v individualnih delovnih

    sporih mora v postopku za izdajo začasne odredbe

    predlagatelj dokazati verjetnost terjatve. Tožnica ni

    navedla, zakaj naj bi ji PZ prenehala v nasprotju z

    zakonskimi določbami o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

    večjemu številu delavcev, zato verjetnost terjatve ni

    verjetno izkazana.

     
  • 153.
    VDS sodba Pdp 1977/2003
    13.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03041
    ZDR člen 75, 75-7, 88, 75, 75-7, 88. ZVrt člen 58, 58/7, 58, 58/7.
    odpoved
    Tožnici je PZ zakonito prenehala na podlagi 2. odstavka 58. člena

    Zakona o vrtcih (saj v zakonskem roku 7 let od uveljavitve zakona ni

    pridobila ustrezne izobrazbe za delovno mesto varuha) in ji bilo

    potrebno PZ odpovedovati še po določilih ZDR o prenehanju PZ. Tožnici

    bi bilo potrebno PZ odpovedati po določbah 88. člena ZDR le, če bi

    ZVrt delavcem brez pridobljene ustrezne izobrazbe delo le

    prepovedoval, konretizacijo te določbe pa prepustil delodajalcu. Tako

    stališče je zavzelo tudi VS RS v zadevi opr. št. VIII Ips 262/2004 z

    dne 23.11.2004.

     
  • 154.
    VSL sklep II Cp 2668/2005
    13.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50030
    ZOR člen 154, 154.
    odškodninska odgovornost
    Organizator jahalne šole odgovarja udeležencu pokala šole krivdno, s

    tem da je odgovornost povečana glede na to, da to predstavlja vir

    pridobivanja dohodka.

     
  • 155.
    VDS sklep Pdp 150/2005
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03217
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - zavrženje tožbe
    Ker na potek 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev

    tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR ne vpliva, da delavec ni

    prejel pisnega obvestila o dnevu prenehanja pogodbe o

    zaposlitvi, sklenjene za določen čas, saj je takšno

    obvestilo neobvezno, je sodišče njegovo tožbo, vloženo po

    izteku navedega roka, kot prepozno pravilno zavrglo. Tožba

    bi bila pravočasna, če bi bila vložena v roku 30-dni (3.

    odst. 204. člena ZDR) od dneva, ko je tožnik izvedel za

    prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.

     
  • 156.
    VDS sodba Pdp 695/2004
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03029
    ZSDU člen 91, 94, 91, 94. ZPIZ-1 člen 102, 103, 104, 105, 105, 104, 103, 102, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 4, 8, 8/1, 90, 90/2, 116, 116/1, 4, 8, 8/1, 90, 90/2, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    pogodba o zaposlitvi - odpoved delovnega razmerja - invalid
    Čeprav se za kadrovsko vprašanje po 94. členu ZSDU šteje tudi

    odločanje o sprejetju ali spremembi sistemizacije delovnih mest,

    glede katere 91. člen ZSDU zahteva obvestilo svetu delavcev in skupno

    posvetovanje, v primeru, če gre le za spremembo števila zaposlenih na

    že sistemiziranem delovnem mestu, sodelovanje sveta delavcev ni

    potrebno. Zato v takem primeru ni mogoče izpodbijati individualne

    odpovedi PZ zaradi kršitve 91. člena ZSDU, sploh pa v primeru

    neusklajenih stališč delodajalec ni vezan na stališče sveta delavcev.

    Sklep kolegija tožene stranke o prenehanju potreb po delu

    skladiščnika odpremeljevalca ne pomeni spremembe

    sistemizacije, ki bi jo tožena stranka skladno z 8. členom

    ZDR morala poslati v mnenje sindikatom.

    Ker v spornem obdobju še nista veljali določbi 39. in 40.

    člena ZZRZI (redna odpoved PZ invalidu in zagotovitev

    drugega ustreznega dela), niti ne določbe od 102. do 105.

    člena ZPIZ - 1 - BPB 1 (odpoved PZ delovnemu invalidu zaradi

    invalidnosti ali poslovnih razlogov), je redna odpoved PZ s

    ponudbo nove pogodbe nezakonita, ker tudi v tem primeru

    veljajo določbe o varstvu invalidov pred odpovedjo iz

    poslovnega razloga po 116. členu ZDR. Tožena stranka tožnici

    kot delovni invalidki II. kategorije ni mogla zakonito

    odpovedati PZ.

     
  • 157.
    VDS sodba Pdp 435/2004
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03219
    OZ člen 94, 1050, 94, 1050. ZDR člen 79, 79/1, 79, 79/1.
    razveljavitev pogodbe - izvensodna poravnava
    Pisni sporazum, s katerim stranki razveljavita PZ, mora

    vsebovati določbo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi

    sporazumne razveljavitve glede uveljavljanja pravic iz

    naslova brezposelnosti (79. člen ZDR). Ker je bil med

    tožnico in toženo stranko v okviru izvensodne poravnave

    sklenjen sporazum o razveljavitvi PZ skladno z citiranim 79.

    členom ZDR, pri sklepanju poravnave pa tožničina volja ni

    bila obremenjena z napako volje, ki bi bila razlog za

    neveljavnost poravnave, je bila pogodba o zaposlitvi

    zakonito razveljavljena.

     
  • 158.
    VSM sklep I Cp 2663/2005
    9.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSM20341
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPP člen 365, 365-2, 365, 365-2. OZ člen 378, 378/1, 378, 378/1.
    stroški postopka - zamudne obresti
    Stranka, ki ima v pravdnem, nepravnem in izvršilnem postopku pravico

    do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke je upravičena

    tudi do obresti od teh stroškov po prvem odstavku 277. člena Zakona o

    obligacijskih razmerjih - ZOR (enako določilo vsebuje tudi prvi

    odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ), ki tečejo od

    izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena obveznost plačila

    stroškov in njihova višina.

     
  • 159.
    VSL sodba I Cpg 421/2004
    9.6.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL05605
    ZOR člen 129, 129/1, 129, 129/1.
    razdrtje pogodbe
    Posledice prenehanja pogodbe z zaporednimi obveznostmi (1. odst. 129.

    člena ZOR) pa učinkujejo "ex nunc," kar pomeni, da je pogodba

    razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene

    po odstopu. Pred tem opravljene izpolnitve (v konkretnem primeru

    plačani polog) ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi

    veljavnega pravnega temelja.

     
  • 160.
    VDS sklep Pdp 748/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03204
    ZDR člen 82, 84, 84/2, 84/3, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 84, 84/2, 84/3, 88, 88/1, 88/1-1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga,

    nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja prenehanja PZ

    zaradi odpovedi in mnenje, ki ga poda sindikat in

    nasprotovanje odpovedi PZ delodajalca ne zavezuje, zato

    opustitev obvestila ni bistvenga pomena. Le če bi tožnik

    dokazal, da bi ob pravočasnem obvestilu sindikat odpovedi

    nasprotoval in zato delodajalec odpovedi ne bi podal, bi

    opustitev obvestila lahko vplivala na zakonitost odpovedi.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>