• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL sodba I Cp 1436/05
    15.6.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL51144
    ZASP člen 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169, 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169.
    materialna in moralna avtorska pravica
    Objava fotografije tožnikovega dela, kot izhaja iz fotomonografije

    Ž., nedvomno predstavlja reprodukcijo, pravica reproduciranja pa je

    izključna pravica avtorja. Fotografija ne predstavlja v celoti

    avtorjevega dela, zlasti ne v idejni zasnovi, zato je kršena

    avtorjeva pravica do spoštovanja dela. Brez dovoljenja avtorja ni

    mogoča nobena uporaba njegovega dela v kakršnikoli obliki, zato

    dejstvo, da je bila fotografija objavljena v knjigi, ki promovira

    mesto Ž., ne opravičuje ravnanja tožene stranke. Tožena stranka ni

    navedla imena avtorja in naziva dela, kar je naslednja kršitev

    pravice do priznanja avtorstva.

     
  • 142.
    VSL sklep in sodba I Cp 1644/2004
    15.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50380
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 185, 185.
    sprememba tožbe - skupno premoženje
    V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo predlog za spremembo

    tožbe, preden je o tem tožena stranka podala svojo izjavo volje. S

    tem je preseglo svoja procesna pooblastila oziroma kršilo določbo

    185. člena ZPP.

    Prejšnje stanje v zemljiški knjigi bi moral tožnik doseči z zahtevkom

    na izbris vknjižbe oziroma tako, da bi s tožbo za ugotovitev

    neveljavnosti darilne pogodbe hkrati zahteval še izbris vknjižbe

    povezane s tem pravnim poslom. Izbris torej ne bi bil odvisen od

    izpolnitvenega ravnanja drugo in tretjetoženke, zato tudi ne bi

    prišel v poštev dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

    listine.

    Z ugotovitvijo neveljavnosti pravnega naslova za vknjižbo je postala

    neveljavna tudi vkjižba sama. Res da sta drugo in tretjetoženka še

    vedno vpisani v zemljiški knjigi, vendar pa bi ta okoliščina lahko

    imela učinek, zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen

    Zakona o zemljiški knjigi), le proti dobrovernim tretjim. Ti bi se

    lahko sklicevali na domnevo, da je lastnik tisti, ki je vpisan v

    zemljiško knjigo. Ne more pa imeti učinka proti strankam tega

    postopka.

     
  • 143.
    VSL sodba in sklep II Cp 1212/2005
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50035
    SPZ člen 99, 99.
    varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - mejni spor
    V pravdnem postopku se sporna meja ne ureja oziroma ne določa, temveč

    se jo le ugotavlja zaradi identifikacije spornih delov zemljišč

    oziroma meja med parcelami, ki so pomembne za presojo tožbenih

    zahtevkov.

     
  • 144.
    VSL sklep III Cp 2260/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48543
    ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12.
    izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika za dolg družbe - obrazložitev ugovora
    Ugovorno trditev o svojem položaju pasivnega družbenika mora dolžnik

    konkretizirati, sicer je ugovor neobrazložen.

     
  • 145.
    VSL sklep III Cp 674/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49740
    ZIZ člen 24, 24.
    sprememba upnika - pravno nasledstvo - cesija - dokaz - terjatev
    Po določilu 1. odstavka 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi na

    predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, vendar

    le, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila

    terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.

     
  • 146.
    VSL sodba I Cpg 329/2004
    14.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05642
    ZPPSL člen 104, 104/2, 104, 104/2.
    stečajna masa tožene stranke - ločitvena pravica
    V stečajno maso dolžnika, ki je pravna oseba, gre vse premoženje, ki

    ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (2. odst. 104. člena

    ZPPSL). Pogodbe o prodaji spornih nepremičnin so bile veljavno

    sklenjene pred začetkom stečajnega postopka. S tem je prvotožena

    stranka (stečajni dolžnik) pridobila obligacijskopravni zahtevek do

    kupcev, in sicer za plačilo kupnine. V njenem premoženju se je to

    najprej izrazilo kot terjatve do kupcev, pozneje pa kot denarna

    sredstva. Zato so ob začetku stečajnega postopka tako terjatve kot

    tudi denarna sredstva postali del stečajne mase. Glede na takšno

    stanje stvari pa ni mogoče šteti, da bi poleg denarnih sredstev od

    kupnin in terjatev iz naslova kupnin šle v stečajno maso tudi prodane

    nepremičnine, pa čeprav kupci s samo sklenitvijo pogodb še niso

    postali lastniki nepremičnin.

     
  • 147.
    VSK sklep I Cp 775/2004
    14.6.2005
    sodne takse
    VSK01231
    ZST člen 14, 14.
    zamuda roka - predlog - nastanek taksne obveznosti
    Tožnik predloga za obročno plačilo sodnih taks ni vložil pravočasno, to je skladno z določbo 14.čl. Zakona o sodnih taksah.

     
  • 148.
    VSL sodba I Cpg 284/2003
    14.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06249
    ZPP člen 7, 8, 285, 286, 7, 8, 285, 286.
    dokazna ocena
    Z dokazovanjem se preizkušajo samo dejstva, ki so jih stranke

    zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne more opreti na dejstva, ki

    jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih zvedelo pri izvedbi

    posameznih dokazov. Če se zdi sodišču tako dejstvo pravno pomembno,

    ga mora stranka predložiti in zahtevati, da se o njem izjavita.

     
  • 149.
    VSK sodba I Cp 288/2004
    14.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01064
    ZOR člen 606, 606/3, 606, 606/3.
    pogodba o delu - samovolja
    Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka toženke potem, ko je prevzela vozila na popravilo, ni obvestila o tem, da bi bilo potrebno zamenjati dve pnevmatiki, da zato menjava sporne pnevmatike ni bila predmet pogodbe o delu in da se je dogovor nanašal zgolj na popravila, obsežena v cenilnem zapisniku zavarovalnice.

    Na podlagi 3. odst. 606. čl. ZOR mora prevzemnik posla vselej opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel, da bi lahko bile pomembne za naročeno delo. Ker tožeča stranka tako ni ravnala in je gumo zamenjala samovoljno, do plačila ni upravičena.

     
  • 150.
    VSK sklep I Cp 141/2004
    14.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01179
    ZPP člen 318, 318/1-3, 339, 339/2-14, 318, 318/1-3, 339, 339/2-14.
    zamudna sodba - sklepčnost tožbe - razlogi sodbe
    Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka, utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prvostopenjsko sodišče je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nima pa zamudna sodba razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča prve stopnje pravno relevantne. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je odločitev oprlo. Sodbe ni mogoče preizkusiti.

     
  • 151.
    VSC sodba Kp 163/2005
    14.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01116
    KZ člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    pritožbeni postopek
    Če sodišče 2. stopnje potrdi sodbo sodišča 1. stopnje, s katero je bila izrečena nepogojna kazen zapora, je dolžno po uradni dolžnosti izreči enotno kazen, kakor je to določeno v 1. odst. 48. čl. KZ.

    Ker pa je ugotovljeno, da je postopek neprave obnove kazenskega postopka v teku pred drugim sodiščem, v katerem naj bi se združila kazen tudi po sodbi, ki ni bila pribavljena in tudi ni vpisana v kazenski evidenci, bi lahko prišlo do dvakratnega upoštevanja iste kazni. Zato je treba združitev kazni prepustiti nepravi obnovi, v kateri je mogoče upoštevati prav vse pravnomočno izrečene kazni.

     
  • 152.
    VDS sodba Pdp 1977/2003
    13.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03041
    ZDR člen 75, 75-7, 88, 75, 75-7, 88. ZVrt člen 58, 58/7, 58, 58/7.
    odpoved
    Tožnici je PZ zakonito prenehala na podlagi 2. odstavka 58. člena

    Zakona o vrtcih (saj v zakonskem roku 7 let od uveljavitve zakona ni

    pridobila ustrezne izobrazbe za delovno mesto varuha) in ji bilo

    potrebno PZ odpovedovati še po določilih ZDR o prenehanju PZ. Tožnici

    bi bilo potrebno PZ odpovedati po določbah 88. člena ZDR le, če bi

    ZVrt delavcem brez pridobljene ustrezne izobrazbe delo le

    prepovedoval, konretizacijo te določbe pa prepustil delodajalcu. Tako

    stališče je zavzelo tudi VS RS v zadevi opr. št. VIII Ips 262/2004 z

    dne 23.11.2004.

     
  • 153.
    VDS sklep Pdp 812/2005
    13.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03222
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 96, 96/1, 96/2, 96, 96/1, 96/2.
    delovno razmerje - začasna odredba - odpoved pogodbe
    Neglede na obrnjeno dokazno breme v individualnih delovnih

    sporih mora v postopku za izdajo začasne odredbe

    predlagatelj dokazati verjetnost terjatve. Tožnica ni

    navedla, zakaj naj bi ji PZ prenehala v nasprotju z

    zakonskimi določbami o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

    večjemu številu delavcev, zato verjetnost terjatve ni

    verjetno izkazana.

     
  • 154.
    VSL sklep II Cp 2668/2005
    13.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50030
    ZOR člen 154, 154.
    odškodninska odgovornost
    Organizator jahalne šole odgovarja udeležencu pokala šole krivdno, s

    tem da je odgovornost povečana glede na to, da to predstavlja vir

    pridobivanja dohodka.

     
  • 155.
    VDS sklep Pdp 150/2005
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03217
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - zavrženje tožbe
    Ker na potek 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev

    tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR ne vpliva, da delavec ni

    prejel pisnega obvestila o dnevu prenehanja pogodbe o

    zaposlitvi, sklenjene za določen čas, saj je takšno

    obvestilo neobvezno, je sodišče njegovo tožbo, vloženo po

    izteku navedega roka, kot prepozno pravilno zavrglo. Tožba

    bi bila pravočasna, če bi bila vložena v roku 30-dni (3.

    odst. 204. člena ZDR) od dneva, ko je tožnik izvedel za

    prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.

     
  • 156.
    VDS sodba Pdp 435/2004
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03219
    OZ člen 94, 1050, 94, 1050. ZDR člen 79, 79/1, 79, 79/1.
    razveljavitev pogodbe - izvensodna poravnava
    Pisni sporazum, s katerim stranki razveljavita PZ, mora

    vsebovati določbo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi

    sporazumne razveljavitve glede uveljavljanja pravic iz

    naslova brezposelnosti (79. člen ZDR). Ker je bil med

    tožnico in toženo stranko v okviru izvensodne poravnave

    sklenjen sporazum o razveljavitvi PZ skladno z citiranim 79.

    členom ZDR, pri sklepanju poravnave pa tožničina volja ni

    bila obremenjena z napako volje, ki bi bila razlog za

    neveljavnost poravnave, je bila pogodba o zaposlitvi

    zakonito razveljavljena.

     
  • 157.
    VDS sodba Pdp 695/2004
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03029
    ZSDU člen 91, 94, 91, 94. ZPIZ-1 člen 102, 103, 104, 105, 105, 104, 103, 102, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 4, 8, 8/1, 90, 90/2, 116, 116/1, 4, 8, 8/1, 90, 90/2, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    pogodba o zaposlitvi - odpoved delovnega razmerja - invalid
    Čeprav se za kadrovsko vprašanje po 94. členu ZSDU šteje tudi

    odločanje o sprejetju ali spremembi sistemizacije delovnih mest,

    glede katere 91. člen ZSDU zahteva obvestilo svetu delavcev in skupno

    posvetovanje, v primeru, če gre le za spremembo števila zaposlenih na

    že sistemiziranem delovnem mestu, sodelovanje sveta delavcev ni

    potrebno. Zato v takem primeru ni mogoče izpodbijati individualne

    odpovedi PZ zaradi kršitve 91. člena ZSDU, sploh pa v primeru

    neusklajenih stališč delodajalec ni vezan na stališče sveta delavcev.

    Sklep kolegija tožene stranke o prenehanju potreb po delu

    skladiščnika odpremeljevalca ne pomeni spremembe

    sistemizacije, ki bi jo tožena stranka skladno z 8. členom

    ZDR morala poslati v mnenje sindikatom.

    Ker v spornem obdobju še nista veljali določbi 39. in 40.

    člena ZZRZI (redna odpoved PZ invalidu in zagotovitev

    drugega ustreznega dela), niti ne določbe od 102. do 105.

    člena ZPIZ - 1 - BPB 1 (odpoved PZ delovnemu invalidu zaradi

    invalidnosti ali poslovnih razlogov), je redna odpoved PZ s

    ponudbo nove pogodbe nezakonita, ker tudi v tem primeru

    veljajo določbe o varstvu invalidov pred odpovedjo iz

    poslovnega razloga po 116. členu ZDR. Tožena stranka tožnici

    kot delovni invalidki II. kategorije ni mogla zakonito

    odpovedati PZ.

     
  • 158.
    VSL sklep I Cp 1327/05
    9.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51169
    ZPP člen 139, 141, 139, 141.
    vročanje
    Kadar ima stranka dva naslova (stalno prebivališče in prebivališče)

    in oba uporablja (enega za vikend, drugega za redno bivanje), se

    stranki lahko sodne pošiljke vročajo na oba naslova, ali na naslov

    stalnega prebivališča ali na naslov bivališča.

     
  • 159.
    VSL sodba I Cpg 421/2004
    9.6.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL05605
    ZOR člen 129, 129/1, 129, 129/1.
    razdrtje pogodbe
    Posledice prenehanja pogodbe z zaporednimi obveznostmi (1. odst. 129.

    člena ZOR) pa učinkujejo "ex nunc," kar pomeni, da je pogodba

    razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene

    po odstopu. Pred tem opravljene izpolnitve (v konkretnem primeru

    plačani polog) ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi

    veljavnega pravnega temelja.

     
  • 160.
    VDS sklep Pdp 748/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03204
    ZDR člen 82, 84, 84/2, 84/3, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 84, 84/2, 84/3, 88, 88/1, 88/1-1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga,

    nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja prenehanja PZ

    zaradi odpovedi in mnenje, ki ga poda sindikat in

    nasprotovanje odpovedi PZ delodajalca ne zavezuje, zato

    opustitev obvestila ni bistvenga pomena. Le če bi tožnik

    dokazal, da bi ob pravočasnem obvestilu sindikat odpovedi

    nasprotoval in zato delodajalec odpovedi ne bi podal, bi

    opustitev obvestila lahko vplivala na zakonitost odpovedi.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>