• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 14
  • >
  • >>
  • 121.
    VSL sodba I Cpg 314/2005
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05291
    ZOR člen 299, 300, 299, 300.
    subrogacija
    Da pa bi se tožeča stranka lahko sklicevala na pogodbeno subrogacijo,

    bi morala dokazati, da sklenjena pogodba (A6) zaobsega tudi

    zavarovanje terjatve, ki izhaja iz kreditne pogodbe, ki jo je kot

    kreditojemalec sklenila tudi tožena stranka dne 22.10.1992 (A3).

    Same določbe pogodbe o zavarovanju (A6), ki kot predmet pogodbe

    opredeljuje zavarovanje potrošniških kreditov (1.člen, upoštevaje

    aneksa št.1/92 - A7 in 1/91 - A8) takšnih trditev (v smislu

    1.odst.99.čl. ZOR) ne podpirajo, saj kažejo zgolj na določen segment

    kreditnih pogodb, kot predmeta zavarovanja. Sodišče prve stopnje pa

    je takšen pomen zavarovalni pogodbi (A6) pripisalo s sklicevanjem na

    2.odst. 99.čl. ZOR, v okviru česar bi tožeča stranka morala

    zatrjevati in dokazati takšen namen pogodbenih strank ob sklenitvi

    pogodbe. Tožeča stranka se je ob zatrjevanju takšne razlage

    zavarovalne pogodbe (tč. IV. pripravljalne vloge z dne 9.12. 2002)

    sklicevala zgolj na listinske dokaze. Ugotavljanje prave volje

    pogodbenih strank kot podlage za razlago pogodbe pa predstavlja

    dejansko podlago odločitve sodišča prve stopnje, do katere je prišlo

    na podlagi dokazne ocene listinskih dokazov, ki jih je predložila

    tožeča stranka. S takšnimi dejanskimi ugotovitvami pa se pritožbeno

    sodišče ne strinja.

     
  • 122.
    VSL sklep III Cp 2254/2005
    15.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49769
    ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - nemožnost obravnavanja pred sodiščem - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
    Dolžniku je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ker v

    ponovljenem postopku sodišče ni razpisalo naroka, kjer bi lahko

    dolžnik predlagal tudi izvedenca finančne stroke zaradi dokazovanja

    utemeljenosti ugovora upnikove terjatve. Čeprav je dolžnik šele v

    pritožbi prvič predlagal izvedenca finančne stroke, ne gre za nov

    dokaz v smislu določe 1. odstavka 337. člena ZPP.

     
  • 123.
    VSL sklep II Cp 2944/2005
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50028
    ZPP člen 14, 14.
    predhodno vprašanje - kaznivo dejanje
    Pritožnik trdi, da je bil neupravičeno obsojen zaradi kaznivega

    dejanja storjenega zoper tožečo stranko. Tožeča stranka svoj tožbeni

    zahtevek opira na pravnomočno kazensko sodbo izdano v kazenskem

    postopku, kar pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje pri odločanju o

    odškodninskem zahtevku tožeče stranke celo vezano na obstoj

    ugotovoljene kazenske odgovornosti toženca in pravnomočno ugotovljeno

    kaznivo dejanje, kot tisto toženčevo protipravno ravnanje, ki je

    tožeči stranki povzročilo škodo, glede katere zahteva odškodnino v

    tem pravdnem postopku. Po določbi 14. člena ZPP je namreč sodišče

    vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku

    gelede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca,

    če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi

    katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Toženec zato

    neutemeljeno in brez kakšnih upoštevnih pravnih učinkov za to pravdo

    trdi, da kaznivega dejanja ni storil in da bo to dokazal v tem

    pravdnem postopku. Glede na navedeno zakonsko določbo bo kakršnokoli

    dokazovanje, da kaznivega dejanja ni storil, nedopustno.

     
  • 124.
    VSL sodba in sklep I Cp 1368/04
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51150
    ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    pravdni stroški - uspeh v pravdi - povrnitev stroškov
    Pobotnega ugovora pri ugotavljanju deleža pravdnega uspeha ni mogoče

    obravnavati kot nasprotno tožbo.

     
  • 125.
    VSL sklep II Cpg 435/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05578
    ZIZ člen 192, 192.
    izročitev nepremičnine kupcu
    Na izročitev nepremičnine kupcu ne vplivajo pritožbene navedbe, iz

    katerih je razvidno, da dolžnik naj ne bi bil lastnik sporne

    nepremičnine od dne 18.04.2002 dalje. Slednje iz podatkov zemljiške

    knjige namreč ni razvidno (primerjaj tudi 7. člen Zakona o zemljiški

    knjigi, ki določa oblikovalni učinek vpisov v zemljiško knjigo).

    Sicer pa dolžnik za svoje trditve nima pravnega interesa, saj z njimi

    (neupravičeno) posega v pravno sfero (morebitnih) tretjih.

     
  • 126.
    VSL sodba I Cp 2042/2004
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50072
    ZTLR člen 15, 21, 15, 21.
    pridobitev lastninske pravice
    Tožnik je svoj večji solastniški delež na nepremičnini utemeljeval z

    vlaganji v nepremičnino, ki so bila opravljena v soglasju s toženko,

    in ki naj bi po njegovem mnenju privedla do spremembe solastniških

    deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo

    vlaganja, četudi opravljena s soglasjem drugega solastnika, ne morejo

    spreminjati stvarnopravnih razmerij med solastnikoma. Soglasij

    toženke namreč ni mogoče šteti za soglasje o spremembi solastniških

    deležev, temveč tako, kot so bila ta dana: kot soglasja solastnika za

    potrebe upravnih postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj za

    gradnjo in kot soglasja solastnika, potrebna za upravljanje solastne

    stvari (15. člen ZTLR).

     
  • 127.
    VSL sodba I Cp 1436/05
    15.6.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL51144
    ZASP člen 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169, 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169.
    materialna in moralna avtorska pravica
    Objava fotografije tožnikovega dela, kot izhaja iz fotomonografije

    Ž., nedvomno predstavlja reprodukcijo, pravica reproduciranja pa je

    izključna pravica avtorja. Fotografija ne predstavlja v celoti

    avtorjevega dela, zlasti ne v idejni zasnovi, zato je kršena

    avtorjeva pravica do spoštovanja dela. Brez dovoljenja avtorja ni

    mogoča nobena uporaba njegovega dela v kakršnikoli obliki, zato

    dejstvo, da je bila fotografija objavljena v knjigi, ki promovira

    mesto Ž., ne opravičuje ravnanja tožene stranke. Tožena stranka ni

    navedla imena avtorja in naziva dela, kar je naslednja kršitev

    pravice do priznanja avtorstva.

     
  • 128.
    VSL sklep I Cp 1864/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50594
    ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. SPZ člen 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2, 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2.
    vezanost na tožbeni zahtevek - stavbna pravica - lastninska pravica - vrednost spornega predmeta
    Ker zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne

    pravice ni vsebovan v zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine

    za vpis lastninske pravice, tožeča stranka pa zahtevka na izstavitev

    zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne pravice ni postavila, je

    sodišče odločalo izven meja tožbenega zahtevka, kar predstavlja

    absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (3. odstavek

    350. člena ZPP).

     
  • 129.
    VSL sodba II Cp 2349/2005
    15.6.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50216
    ZPP člen 196, 196. SPZ člen 65, 65.
    solastnina - nujno sosporništvo - stranka postopka
    Neusklajenost zemljiškoknjižnega z dejanskim stanjem ni pravna

    podlaga za določitev večjega solastninskega deleža.

    Ostali solastniki so enotni in nujni sosporniki.

     
  • 130.
    VSL sklep III Cp 2627/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48539
    ZIZ člen 31, 31/1, 88, 88/1, 31, 31/1, 88, 88/1.
    seznam dolžnikovega premoženja - pogoj
    Pavšalna trditev upnice, da dosedanji potek izvršilnega postopka

    verjetno izkazuje, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogla

    biti poplačana, ne izkazuje utemeljenosti njenega predloga, da

    sodišče dolžnici odredi, da predloži seznam svojega premoženja.

    Dodatno pa njen predlog tudi ni utemeljen zato, ker izvršitelj do

    sedaj še ni mogel vstopiti v dolžničino stanovanje, kar posledično

    pomeni, da v konkretnem primeru še ni mogoče govoriti o neuspešnem

    poskusu rubeža. Poleg tega iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi

    banka, pri kateri ima dolžnica odprt račun, že poskušala na podlagi

    pravnomočnega sklepa o izvršbi prenesti dolžničina zarubljena denarna

    sredstva na upničin račun, a to brez uspeha.

     
  • 131.
    VSL sodba in sklep II Cp 1212/2005
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50035
    SPZ člen 99, 99.
    varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - mejni spor
    V pravdnem postopku se sporna meja ne ureja oziroma ne določa, temveč

    se jo le ugotavlja zaradi identifikacije spornih delov zemljišč

    oziroma meja med parcelami, ki so pomembne za presojo tožbenih

    zahtevkov.

     
  • 132.
    VSL sklep III Cp 2260/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48543
    ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12.
    izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika za dolg družbe - obrazložitev ugovora
    Ugovorno trditev o svojem položaju pasivnega družbenika mora dolžnik

    konkretizirati, sicer je ugovor neobrazložen.

     
  • 133.
    VSL sodba in sklep I Cp 2114/2004
    15.6.2005
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50346
    ZZZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1.
    izvenzakonska zveza - dedovanje - stroški pravdnega postopka - zastopanje
    1. Premoženjska razmerja med domnevnima izvenzakonskima partnerjema

    je le ena izmed okoliščin, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo,

    v povezavi tudi z ostalimi okoliščinami. Pritrditi je sicer pritožbi,

    da imajo tudi nekateri zakonci takšen premoženjski režim, da pretežno

    ločeno razpolagajo z denarnimi sredstvi. Vendar pa je sodišče prve

    stopnje ugotovilo, da sta tožnica in zapustnik popolnoma ločeno

    razpolagala s svojimi denarnimi sredstvi, razen posameznih odstopanj,

    ko je zapustnik tožnici prispeval svoj delež za hrano, pijačo,

    določene tekoče stroške ter gospodinjska opravila tožnice, kar pa je

    po oceni pritožbenega sodišča značilno za vsako življenjsko skupnost,

    ki ne predstavlja izvenzakonske skupnosti (npr. študentski kolegi).

    2. V primeru, kadar stranka pooblasti odvetnika, ki ima pisarno v

    kraju njenega prebivališča, je treba stroške zastopanja izven sedeža

    odvetnika, oceniti kot potrebne, ne glede na kraj sojenja (po obvezni

    razlagi Odvetniške tarife-OT upravnega odbora Odvetniške zbornice

    Slovenije z dne 1.2.2000; 22. člen OT, prvi odstavek 155. člena ZPP).

    Ni namreč mogoče zahtevati od stranke, da si najame odvetnika izven

    kraja svojega stalnega prebivališča.

     
  • 134.
    VSL sodba I Kp 607/2005
    15.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22659
    KZ člen 96, 96.
    odvzem premoženjske koristi
    Obtožencem, ki so dejanje storili v sostorilstvu ali z drugo obliko

    udeležbe, ni mogoče naložiti v plačilo dosežene protipravne

    premoženjske koristi solidarno, tako da ni določeno, za koliko je bil

    vsak od obtožencev obogaten. V takšnem primeru je mogoče vsakemu od

    sostorilcev naložiti posebej, da naj plača denarni znesek, ki ustreza

    premoženjski koristi, ki jo je sam pridobil.

     
  • 135.
    VSL sklep I Cp 2206/2004
    15.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50350
    ZD člen 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212, 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212.
    oporočno dedovanje - napotitev na pravdo
    Ker zapustnik v oporoki ni določil, naj se darila vračunajo v dedne

    deleže dedičev, do (zahtevanega) vračunanja daril v obravnavanem

    primeru (ker gre za oporočno dedovanje) ne more priti. Darila

    sodedinjam bi se kvečjemu lahko upoštevala, če bi prišlo do

    prikrajšanja pritožničinega nujnega deleža. Vendar pritožnica ni

    zahtevala vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (40. in

    41. člen ZD), temveč vračunaje daril (46. člen ZD), do katerega ni

    upravičena. Pa tudi v primeru, če bi pritožnica zahtevala nujni delež

    oziroma vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, bi bilo

    treba vrednost daril (četudi bi bila ta sporna) ugotoviti (na način

    določen v 30. členu ZD) v zapuščinskem in ne v pravdnem postopku.

    Ugotovitev vrednosti daril namreč ni prejudicialno vprašanje, zaradi

    katerega bi bila potrebna napotitev na pravdo.

     
  • 136.
    VSL sklep III Cp 674/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49740
    ZIZ člen 24, 24.
    sprememba upnika - pravno nasledstvo - cesija - dokaz - terjatev
    Po določilu 1. odstavka 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi na

    predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, vendar

    le, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila

    terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.

     
  • 137.
    VSL sklep III Cp 2635/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49759
    ZIZ člen 34, 34/3, 35, 35/1, 34, 34/3, 35, 35/1.
    izvršba na nepremičnine - pristojnost - razširitev zahtevka
    Sodišče, ki je dovolilo izvršbo na nepremičnino, vknjiženo na

    njegovem območju, je pristojno za dovolitev razširitve izvršbe na

    nevknjiženo nepremičnino, ki je na območju drugega sodišča.

     
  • 138.
    VSL sodba I Cp 1617/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50342
    ZOR člen 361, 361/1, 361, 361/1.
    zastaranje
    Tožeča stranka ni pridobila pravice terjati izpolnitev terjatve takoj

    po zaključku del na objektu tožene stranke. Takšno stališče je

    materialnopravno zmotno. V obravnavanem primeru bi zastaranje lahko

    začelo teči šele po sestavi ustreznega končnega obračuna vseh

    opravljenih del. V takšnem primeru bi začelo zastaranje teči od

    zapadlosti takšnega obračuna, vendar le pod nadaljnjim pogojem, da je

    končni obračun izdan v primernem roku od dneva, ko so bila dela

    končana in v katerem je bilo mogoče takšen obračun sestaviti. Če pa

    končni obračun v tem roku ni izdan, pa začne zastaranje teči že po

    izteku primernega roka.

     
  • 139.
    VSL sklep I Cp 2519/2005
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50586
    ZPP člen 210, 210/2, 210/3, 210, 210/2, 210/3.
    mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravočasnost predloga
    Predlog za nadaljevanje postopka mora stranka predlagati v štirih

    mesecih, šteto od dneva nastopa mirovanja. Predlog za nadaljevanje

    postopka torej lahko stranka poda tudi pred potekom treh mesecev,

    šteto od nastopa mirovanja, vendar se bo postopek v takem primeru

    nadaljeval šele po poteku treh mesecev od nastopa mirovanja.

     
  • 140.
    VSL sklep III Cp 810/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49748
    ZIZ člen 212, 212/1, 212/3, 225, 226, 212, 212/1, 212/3, 225, 226.
    sodni penali - nadomestno dejanje - nenadomestno dejanje
    Upnik lahko zahteva plačilo sodnih penalov (le) dokler ne predlaga

    izvršitve sodne odločbe. Ker je upnik v obravnavanem primeru že

    predlagal izvršitev sodne odločbe - z vložitvijo predloga za izvršbo

    - je njegov predlog za izrek sodnih penalov neutemeljen.

    Ureditev odpadnih in fekalnih voda tako, da se te ne bodo več stekale

    iz dolžnikovih nepremičnin na nepremičnini upnika, ne predstavlja

    nenadomestnega dejanja, saj tako dejanje namesto dolžnika lahko

    opravi kdo drug.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 14
  • >
  • >>