• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 14
  • >
  • >>
  • 121.
    VSL sodba I Cpg 1346/2003
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07426
    ZOR člen 897, 1065, 897, 1065.
    zavarovalna pogodba - kredit- potrošniški kredit - namenski kredit - nenamenski kredit
    Pritrditi je sicer pritožniku, da je "potrošniški kredit" širok termin in da je pod tem možno razumeti marsikaj. Kljub temu pa je potrošniški kredit v skladu z določbo 5. člena Pravilnika lahko namenski ali nenamenski (gotovinski).

     
  • 122.
    VSL sklep III Cp 2635/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49759
    ZIZ člen 34, 34/3, 35, 35/1, 34, 34/3, 35, 35/1.
    izvršba na nepremičnine - pristojnost - razširitev zahtevka
    Sodišče, ki je dovolilo izvršbo na nepremičnino, vknjiženo na

    njegovem območju, je pristojno za dovolitev razširitve izvršbe na

    nevknjiženo nepremičnino, ki je na območju drugega sodišča.

     
  • 123.
    VSL sklep III Cp 2506/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49766
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka - tek zamudnih obresti
    Upnik je upravičen zahtevati zamudne obresti od stroškov izvršitelja

    od dneva izdaje sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da plača

    upniku te stroške.

     
  • 124.
    VSL sklep II Cpg 435/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05578
    ZIZ člen 192, 192.
    izročitev nepremičnine kupcu
    Na izročitev nepremičnine kupcu ne vplivajo pritožbene navedbe, iz

    katerih je razvidno, da dolžnik naj ne bi bil lastnik sporne

    nepremičnine od dne 18.04.2002 dalje. Slednje iz podatkov zemljiške

    knjige namreč ni razvidno (primerjaj tudi 7. člen Zakona o zemljiški

    knjigi, ki določa oblikovalni učinek vpisov v zemljiško knjigo).

    Sicer pa dolžnik za svoje trditve nima pravnega interesa, saj z njimi

    (neupravičeno) posega v pravno sfero (morebitnih) tretjih.

     
  • 125.
    VSL sklep I Cp 2519/2005
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50586
    ZPP člen 210, 210/2, 210/3, 210, 210/2, 210/3.
    mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravočasnost predloga
    Predlog za nadaljevanje postopka mora stranka predlagati v štirih

    mesecih, šteto od dneva nastopa mirovanja. Predlog za nadaljevanje

    postopka torej lahko stranka poda tudi pred potekom treh mesecev,

    šteto od nastopa mirovanja, vendar se bo postopek v takem primeru

    nadaljeval šele po poteku treh mesecev od nastopa mirovanja.

     
  • 126.
    VSL sklep II Cp 2944/2005
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50028
    ZPP člen 14, 14.
    predhodno vprašanje - kaznivo dejanje
    Pritožnik trdi, da je bil neupravičeno obsojen zaradi kaznivega

    dejanja storjenega zoper tožečo stranko. Tožeča stranka svoj tožbeni

    zahtevek opira na pravnomočno kazensko sodbo izdano v kazenskem

    postopku, kar pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje pri odločanju o

    odškodninskem zahtevku tožeče stranke celo vezano na obstoj

    ugotovoljene kazenske odgovornosti toženca in pravnomočno ugotovljeno

    kaznivo dejanje, kot tisto toženčevo protipravno ravnanje, ki je

    tožeči stranki povzročilo škodo, glede katere zahteva odškodnino v

    tem pravdnem postopku. Po določbi 14. člena ZPP je namreč sodišče

    vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku

    gelede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca,

    če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi

    katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Toženec zato

    neutemeljeno in brez kakšnih upoštevnih pravnih učinkov za to pravdo

    trdi, da kaznivega dejanja ni storil in da bo to dokazal v tem

    pravdnem postopku. Glede na navedeno zakonsko določbo bo kakršnokoli

    dokazovanje, da kaznivega dejanja ni storil, nedopustno.

     
  • 127.
    VSL sklep III Cp 2627/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48539
    ZIZ člen 31, 31/1, 88, 88/1, 31, 31/1, 88, 88/1.
    seznam dolžnikovega premoženja - pogoj
    Pavšalna trditev upnice, da dosedanji potek izvršilnega postopka

    verjetno izkazuje, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogla

    biti poplačana, ne izkazuje utemeljenosti njenega predloga, da

    sodišče dolžnici odredi, da predloži seznam svojega premoženja.

    Dodatno pa njen predlog tudi ni utemeljen zato, ker izvršitelj do

    sedaj še ni mogel vstopiti v dolžničino stanovanje, kar posledično

    pomeni, da v konkretnem primeru še ni mogoče govoriti o neuspešnem

    poskusu rubeža. Poleg tega iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi

    banka, pri kateri ima dolžnica odprt račun, že poskušala na podlagi

    pravnomočnega sklepa o izvršbi prenesti dolžničina zarubljena denarna

    sredstva na upničin račun, a to brez uspeha.

     
  • 128.
    VSL sodba I Cp 1436/05
    15.6.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL51144
    ZASP člen 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169, 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169.
    materialna in moralna avtorska pravica
    Objava fotografije tožnikovega dela, kot izhaja iz fotomonografije

    Ž., nedvomno predstavlja reprodukcijo, pravica reproduciranja pa je

    izključna pravica avtorja. Fotografija ne predstavlja v celoti

    avtorjevega dela, zlasti ne v idejni zasnovi, zato je kršena

    avtorjeva pravica do spoštovanja dela. Brez dovoljenja avtorja ni

    mogoča nobena uporaba njegovega dela v kakršnikoli obliki, zato

    dejstvo, da je bila fotografija objavljena v knjigi, ki promovira

    mesto Ž., ne opravičuje ravnanja tožene stranke. Tožena stranka ni

    navedla imena avtorja in naziva dela, kar je naslednja kršitev

    pravice do priznanja avtorstva.

     
  • 129.
    VSL sodba I Cpg 314/2005
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05291
    ZOR člen 299, 300, 299, 300.
    subrogacija
    Da pa bi se tožeča stranka lahko sklicevala na pogodbeno subrogacijo,

    bi morala dokazati, da sklenjena pogodba (A6) zaobsega tudi

    zavarovanje terjatve, ki izhaja iz kreditne pogodbe, ki jo je kot

    kreditojemalec sklenila tudi tožena stranka dne 22.10.1992 (A3).

    Same določbe pogodbe o zavarovanju (A6), ki kot predmet pogodbe

    opredeljuje zavarovanje potrošniških kreditov (1.člen, upoštevaje

    aneksa št.1/92 - A7 in 1/91 - A8) takšnih trditev (v smislu

    1.odst.99.čl. ZOR) ne podpirajo, saj kažejo zgolj na določen segment

    kreditnih pogodb, kot predmeta zavarovanja. Sodišče prve stopnje pa

    je takšen pomen zavarovalni pogodbi (A6) pripisalo s sklicevanjem na

    2.odst. 99.čl. ZOR, v okviru česar bi tožeča stranka morala

    zatrjevati in dokazati takšen namen pogodbenih strank ob sklenitvi

    pogodbe. Tožeča stranka se je ob zatrjevanju takšne razlage

    zavarovalne pogodbe (tč. IV. pripravljalne vloge z dne 9.12. 2002)

    sklicevala zgolj na listinske dokaze. Ugotavljanje prave volje

    pogodbenih strank kot podlage za razlago pogodbe pa predstavlja

    dejansko podlago odločitve sodišča prve stopnje, do katere je prišlo

    na podlagi dokazne ocene listinskih dokazov, ki jih je predložila

    tožeča stranka. S takšnimi dejanskimi ugotovitvami pa se pritožbeno

    sodišče ne strinja.

     
  • 130.
    VSL sklep I Cp 2655/2005
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50387
    ZOR člen 219, 219.
    neupravičena pridobitev
    Pogoj za uveljavljanje obogatitvenega zahtevka ni zahteva po

    izročitvi ključev in plačlu najemnine.

     
  • 131.
    VSL sodba II Cp 1965/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50225
    ZOR člen 137, 137.
    nemožnost izpolnitve - neupravičena pridobitev
    Na podlagi dejanske ugotovitve prvega sodišča, da je postala

    izpolnitev obveznosti tožene stranke po prodajni pogodbi nemogoča

    zaradi dogodka, za katerega stranki nista odgovorni, je pravilen

    materialnopravni sklep prvega sodišča o tem, da je na podlagi samega

    zakona pogodba razdrta (1. odst. 137. čl. ZOR). S prenehanjem pogodbe

    je odpadla pravna podlaga izpolnitve tožeče stranke in je zato

    upravičena do vračila danega po pravilih o vračanju tistega, kar je

    bilo neupravičeno pridobljeno.

     
  • 132.
    VSL sklep II Cp 1648/2004
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50215
    ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
    tožbeni zahtevek
    Izrek sodbe, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izstaviti

    listino, na podlagi katere se bo tožeča stranka vknjižila kot

    lastnica dela nepremičnin parc. št. 597/399 k.o. K. v izmeri 152 m2,

    ker bo sicer tako listino nadomestila ta sodba, in da se, kar zahteva

    tožeča stranka več, zavrne, je nedolčen in neizvršljiv. Podana je

    bistvena kršitev določil postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP.

     
  • 133.
    VSL sklep I Cp 1864/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50594
    ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. SPZ člen 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2, 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2.
    vezanost na tožbeni zahtevek - stavbna pravica - lastninska pravica - vrednost spornega predmeta
    Ker zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne

    pravice ni vsebovan v zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine

    za vpis lastninske pravice, tožeča stranka pa zahtevka na izstavitev

    zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne pravice ni postavila, je

    sodišče odločalo izven meja tožbenega zahtevka, kar predstavlja

    absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (3. odstavek

    350. člena ZPP).

     
  • 134.
    VSL sklep I Cp 2206/2004
    15.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50350
    ZD člen 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212, 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212.
    oporočno dedovanje - napotitev na pravdo
    Ker zapustnik v oporoki ni določil, naj se darila vračunajo v dedne

    deleže dedičev, do (zahtevanega) vračunanja daril v obravnavanem

    primeru (ker gre za oporočno dedovanje) ne more priti. Darila

    sodedinjam bi se kvečjemu lahko upoštevala, če bi prišlo do

    prikrajšanja pritožničinega nujnega deleža. Vendar pritožnica ni

    zahtevala vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (40. in

    41. člen ZD), temveč vračunaje daril (46. člen ZD), do katerega ni

    upravičena. Pa tudi v primeru, če bi pritožnica zahtevala nujni delež

    oziroma vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, bi bilo

    treba vrednost daril (četudi bi bila ta sporna) ugotoviti (na način

    določen v 30. členu ZD) v zapuščinskem in ne v pravdnem postopku.

    Ugotovitev vrednosti daril namreč ni prejudicialno vprašanje, zaradi

    katerega bi bila potrebna napotitev na pravdo.

     
  • 135.
    VSL sodba in sklep II Cp 1212/2005
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50035
    SPZ člen 99, 99.
    varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - mejni spor
    V pravdnem postopku se sporna meja ne ureja oziroma ne določa, temveč

    se jo le ugotavlja zaradi identifikacije spornih delov zemljišč

    oziroma meja med parcelami, ki so pomembne za presojo tožbenih

    zahtevkov.

     
  • 136.
    VSL sodba I Cp 1688/2004
    15.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50343
    ZZZDR člen 2, 4, 6, 102, 103, 104, 2, 4, 6, 102, 103, 104. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena - načelo kontradiktornosti
    Protipravno je vsako tisto ravnanje, ki ni v skladu s pravnimi

    prepisi, civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim

    vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Starši so

    dolžni v okviru roditeljske pravice skrbeti za otroka, za njegovo

    življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi. Skrb staršev je še

    intenzivnejša, če gre za duševno prizadetega otroka (v konkretnem

    primeru avtističnega otroka). Zagotavljanje otrokove koristi je

    temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka, in velja

    tako za starše kot tudi za vse javne organe. Po oceni pritožbenega

    sodišča so starši in sestra duševno prizadetega otroka ravnali

    pravilno, ko so potem, ko so pri njem zaznali spremembe vedenja in

    nenavadno obnašanje, regairali tako, da so o svojih domnevah

    obvestili vodjo otrokove skupine v zavodu in policijo. Nič

    protipravnega tudi niso storili s tem, ko so se obrnili na Svetovalni

    center za otroke in mladostnike na Gotski 18 v Ljubljani. Ker je

    ugotovljeno, da toženci drugim nepooblaščenim osebam svojih sumov

    niso raznašali, njihovo ravnanje po oceni pritožbenega sodišča ni

    protipravno, ne glede na prestane duševne bolečine tožnika.

     
  • 137.
    VSL sklep in sodba I Cp 1644/2004
    15.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50380
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 185, 185.
    sprememba tožbe - skupno premoženje
    V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo predlog za spremembo

    tožbe, preden je o tem tožena stranka podala svojo izjavo volje. S

    tem je preseglo svoja procesna pooblastila oziroma kršilo določbo

    185. člena ZPP.

    Prejšnje stanje v zemljiški knjigi bi moral tožnik doseči z zahtevkom

    na izbris vknjižbe oziroma tako, da bi s tožbo za ugotovitev

    neveljavnosti darilne pogodbe hkrati zahteval še izbris vknjižbe

    povezane s tem pravnim poslom. Izbris torej ne bi bil odvisen od

    izpolnitvenega ravnanja drugo in tretjetoženke, zato tudi ne bi

    prišel v poštev dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

    listine.

    Z ugotovitvijo neveljavnosti pravnega naslova za vknjižbo je postala

    neveljavna tudi vkjižba sama. Res da sta drugo in tretjetoženka še

    vedno vpisani v zemljiški knjigi, vendar pa bi ta okoliščina lahko

    imela učinek, zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen

    Zakona o zemljiški knjigi), le proti dobrovernim tretjim. Ti bi se

    lahko sklicevali na domnevo, da je lastnik tisti, ki je vpisan v

    zemljiško knjigo. Ne more pa imeti učinka proti strankam tega

    postopka.

     
  • 138.
    VSL sodba II Cp 2349/2005
    15.6.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50216
    ZPP člen 196, 196. SPZ člen 65, 65.
    solastnina - nujno sosporništvo - stranka postopka
    Neusklajenost zemljiškoknjižnega z dejanskim stanjem ni pravna

    podlaga za določitev večjega solastninskega deleža.

    Ostali solastniki so enotni in nujni sosporniki.

     
  • 139.
    VSL sodba I Cp 2042/2004
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50072
    ZTLR člen 15, 21, 15, 21.
    pridobitev lastninske pravice
    Tožnik je svoj večji solastniški delež na nepremičnini utemeljeval z

    vlaganji v nepremičnino, ki so bila opravljena v soglasju s toženko,

    in ki naj bi po njegovem mnenju privedla do spremembe solastniških

    deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo

    vlaganja, četudi opravljena s soglasjem drugega solastnika, ne morejo

    spreminjati stvarnopravnih razmerij med solastnikoma. Soglasij

    toženke namreč ni mogoče šteti za soglasje o spremembi solastniških

    deležev, temveč tako, kot so bila ta dana: kot soglasja solastnika za

    potrebe upravnih postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj za

    gradnjo in kot soglasja solastnika, potrebna za upravljanje solastne

    stvari (15. člen ZTLR).

     
  • 140.
    VSL sodba in sklep I Cp 2114/2004
    15.6.2005
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50346
    ZZZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1.
    izvenzakonska zveza - dedovanje - stroški pravdnega postopka - zastopanje
    1. Premoženjska razmerja med domnevnima izvenzakonskima partnerjema

    je le ena izmed okoliščin, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo,

    v povezavi tudi z ostalimi okoliščinami. Pritrditi je sicer pritožbi,

    da imajo tudi nekateri zakonci takšen premoženjski režim, da pretežno

    ločeno razpolagajo z denarnimi sredstvi. Vendar pa je sodišče prve

    stopnje ugotovilo, da sta tožnica in zapustnik popolnoma ločeno

    razpolagala s svojimi denarnimi sredstvi, razen posameznih odstopanj,

    ko je zapustnik tožnici prispeval svoj delež za hrano, pijačo,

    določene tekoče stroške ter gospodinjska opravila tožnice, kar pa je

    po oceni pritožbenega sodišča značilno za vsako življenjsko skupnost,

    ki ne predstavlja izvenzakonske skupnosti (npr. študentski kolegi).

    2. V primeru, kadar stranka pooblasti odvetnika, ki ima pisarno v

    kraju njenega prebivališča, je treba stroške zastopanja izven sedeža

    odvetnika, oceniti kot potrebne, ne glede na kraj sojenja (po obvezni

    razlagi Odvetniške tarife-OT upravnega odbora Odvetniške zbornice

    Slovenije z dne 1.2.2000; 22. člen OT, prvi odstavek 155. člena ZPP).

    Ni namreč mogoče zahtevati od stranke, da si najame odvetnika izven

    kraja svojega stalnega prebivališča.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 14
  • >
  • >>