• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep IV Cp 1172/05
    29.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51321
    ZZZDR člen 96, 96. OZ člen 99, 99.
    izpodbijanje
    Iz dejstev, ki so navedena v tožbi je razvidno, da tožnik

    želi izpodbiti veljavnost izjave o pripoznanju očetovstva,

    tožbeni zahtevek pa je oblikovan tako, kot da izpodbija

    domnevno očetovstvo otroka, rojenega v zakonski zvezi. Tožba

    je zato nesklepčna, saj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja

    utemeljenost zahtevka. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno

    opozorilo, da bi moral tožnik s tožbo zajeti tudi mater

    otroka. Vendar je sodišče ravnalo pravilno, ko je najprej

    ocenjevalo pravočasnost tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno

    ocenilo, da bi bila tožba za izpodbijanje očetovstva po drugem

    odstavku 96. čl. ZZZDR prepozna. Prepozna pa je tudi tožba za

    izpodbijanje veljavnosti izjave o pripoznanju očetovstva. Izjavo o

    pripoznanju očetovstva se lahko kot izjavo volje zaradi napak v volji

    izjavitelja izpodbija v rokih, določenih v 99. členu OZ - torej v

    enem letu od dneva, ko je tožnik izvedel za razlog izpodbojnosti,

    oziroma enega leta od prenehanja sile, pravica zahtevati

    razveljavitev izjave pa preneha v vsakem primeru s pretekom treh let

    od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 3118/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49746
    ZJC člen 2, 2/2, 2, 2/2.
    javno dobro
    Avtocesta je javno dobro in kot taka ni v pravnem prometu. Predmet

    javne dražbe v izvršilnem postopku ne more biti zemljišče, ki je

    sicer v zemljiški knjigi vpisana kot last dolžnice, v naravi pa je to

    zemljišče avtocesta, torej javno dobro.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cp 2040/2005
    29.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50558
    SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - varstvo posesti - samopomoč
    Ne gre za dopustno samopomoč, če soposestnik odvzame drugemu

    soposestniku soposest prostora, pri čemer pa v svoji soposesti

    prostora ni bil prizadet. Toženec se zato neutemeljeno sklicuje na

    samopomoč (namestitev nove ključavnice na vhod v klet), ki jo

    utemeljuje s tem, da je tožnica uporabljala njegove stvari - ozimnico

    in cev za vodo v kleti.

     
  • 24.
    VSL sklep IV Cpg 58/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05570
    ZGD člen 21, 23, 23/1, 21, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2.
    varstvo firme
    Sedež družbe ni sestavina firme, zato ralični sedeži ne zadoščajo za

    jasno razlikovanje firm z enakim imenom.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 2495/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49770
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71, 71/1, 71/1-1.
    obnova postopka - odlog izvršbe
    Na podlagi šele napovedane vložitve predloga za obnovo postopka, iz

    katerega izvira izvršilni naslov, izvršbe ni mogoče odložiti.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cp 2006/2004
    29.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50382
    ZOR člen 214, 488, 488/1, 488/1-2, 214, 488, 488/1, 488/1-2.
    prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - pravice kupca
    Če je kupec pred uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja cene

    (kupnine) zaradi stvarnih napak na kupljeni stvari plačal ceno

    (kupnino) v višjem znesku, z uresničitvijo pravice do sorazmernega

    znižanja cene (kupnine) pridobi kondikcijski zahtevek do prodajalca

    za vračilo razlike med zneskom opravljenega plačila in zneskom, na

    katerega je bila cena (kupnina) znižana, to pa z zakonskimi zamudnimi

    obrestmi od takrat, ko je prodajalcu plačal ceno (kupnino).

     
  • 27.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 28.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 29.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 30.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 32.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 33.
    VSK sodba I Cpg 369/2004
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01199
    ZPPSL člen 129, 137, 137/2-2, 129, 137, 137/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - prijava terjatve
    Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.

     
  • 34.
    VSK sklep II Cp 581/2005
    23.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01148
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/2, 53, 53/2, 58, 58/2.
    neobrazložen ugovor - narok
    Dolžnica si napačno razlaga, da zadošča v ugovoru samo zapis, da gre za pasivno družbenico. To trditev bi morala dolžnica utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njeno trditev utemeljevali in za ta dejstva predložiti dokaze. Le v takem primeru bi sodišče po potrebi razpisalo narok po 2. odst. 58. čl. ZIZ. Narok pa ni predviden za dopolnjevanje nepopolnih navedb v ugovoru.

     
  • 35.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 36.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 37.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 38.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 39.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 40.
    VSL sodba I Cpg 321/2004
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05541
    URS člen 147, 147. ZUsts člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    članstvo - gospodarska družba
    Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe ugotovilo

    nasprotje 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije z Ustavo,

    ker je le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne

    da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil

    potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka

    obrazložitve). Iz obrazložitve torej izhaja, da po mnenju Ustavnega

    sodišča sicer samo dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepuščena zborničnim organom, ustavno ni sporna (točka 31.

    obrazložitve), vendar bi zakon moral predhodno urediti kriterije za

    določitev njene višine. Iz 37. točke obrazložitve citirane odločbe

    Ustavnega sodišča, v kateri se sklicuje na 48. člen Zakona o ustavnem

    sodišču kot podlago za svojo odločitev, tako izhaja, da je Ustavno

    sodišče neskladnost citiranega zakona z Ustavo ugotovilo v posledici

    dejstva, da zakon ni uredil vprašanja, ki je na podlagi Ustave

    zakonska materija, v posledici česar je podana pravna praznina,

    katere ni mogoče zapolniti s podzakonskim predpisom oziroma aktom

    same tožeče stranke. Iz navedenih razlogov citirana določba 20. člena

    Zakona o gospodarski zbornici, veljavna v spornem obdobju, ne more

    biti zadostna podlaga za nastanek obveznosti, ki jo je uveljavljala

    tožeča stranka v tem postopku.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>