• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 2964/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49756
    ZIZ člen 57, 57/1, 57, 57/1.
    načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor
    Ker dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor ni predviden, ni

    kršeno načelo kontradiktornosti, če sodišče upnikov odgovor vroči

    dolžniku šele hkrati s sklepom o ugovoru.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 3151/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49760
    ZN člen 64, 64. ZIZ člen 24, 24. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2, 431, 431/1, 431/1-2.
    prehod terjatve
    Po prevladujoči sodni praksi je pojem "po zakonu overjena zasebna

    listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki

    1.odst. 431. člena ZPP, t.j. listina, na kateri je po zakonu (64.

    člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem

    primeru odstopnika terjatve).

     
  • 23.
    VSL sklep IV Cpg 53/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05744
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1, 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1.
    izbris iz sodnega registra
    Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je

    tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru

    neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve)

    kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo

    ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju

    izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede

    konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar

    eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na

    predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31.

    člen ZIZ).

    Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez

    poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba

    uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod

    torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno

    prenehanje.

    Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na

    podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za

    obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o

    gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja

    posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata

    registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka

    oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod.

    S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti

    registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 2495/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49770
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71, 71/1, 71/1-1.
    obnova postopka - odlog izvršbe
    Na podlagi šele napovedane vložitve predloga za obnovo postopka, iz

    katerega izvira izvršilni naslov, izvršbe ni mogoče odložiti.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cpg 58/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05570
    ZGD člen 21, 23, 23/1, 21, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2.
    varstvo firme
    Sedež družbe ni sestavina firme, zato ralični sedeži ne zadoščajo za

    jasno razlikovanje firm z enakim imenom.

     
  • 26.
    VSL sklep I Kp 71/2005
    29.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22661
    ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 368, 368/1, 368/2.
    napoved pritožbe - pritožba
    Če obdolženec v roku za napoved pritožbe vloži pritožbo, se šteje, da

    je s tem pravočasno vložil tudi pritožbo.

     
  • 27.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 28.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 29.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 30.
    VSK sklep I Cp 714/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01152
    ZIZ člen 238, 238. ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 40, 40/1-5.
    pravnomočna sodba
    Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe.

     
  • 31.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 34.
    VSK sklep I Cpg 99/2005
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01196
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stečajni postopek - odpoved delovnega razmerja
    Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).

     
  • 35.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 36.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 37.
    VSL sodba I Cp 3120/2005
    23.6.2005
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL51227
    ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
    odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem
    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

    moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

    ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

    stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

    procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

    po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

    stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

    tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

    ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

    zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

    pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

    tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

    pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

    tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

    pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

    oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

    vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

    pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

    vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

    tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

    aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

    Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

    dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

    za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

    odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

    konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

    odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

    presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

    odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

    stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

    predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

    materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

    Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

    spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

    kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

    vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

    kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

    obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

    dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

    Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

    obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

    dolžnost objave popravka.

    Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

    tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

    vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

    nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

    potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

    Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

    obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

    trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

    popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

    navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

    dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

    bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

    4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

    Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

    napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

    vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

    dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

    bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

    Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

    drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

    področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

    ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

     
  • 38.
    VSK sodba I Cp 594/2004
    23.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01153
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odgovornost za škodo - krivdna odgovornost
    Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

     
  • 39.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 40.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>