• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 3118/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49746
    ZJC člen 2, 2/2, 2, 2/2.
    javno dobro
    Avtocesta je javno dobro in kot taka ni v pravnem prometu. Predmet

    javne dražbe v izvršilnem postopku ne more biti zemljišče, ki je

    sicer v zemljiški knjigi vpisana kot last dolžnice, v naravi pa je to

    zemljišče avtocesta, torej javno dobro.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 2921/2005
    29.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48536
    ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
    vročanje sodnih pisanj - vročilnica - javna listina
    Pritožnica v pritožbi trdi, da tudi podpisa na pritožbah zoper sklep

    o ugotovitvi vrednosti nista podpisa pokojne prvotne dolžnice, vendar

    pa tudi za te trditve ne predlaga kakšnih relevantnih dokazov - to je

    predvsem postavitev izvedenca grafologa. Vročilnica oziroma

    povratnica je namreč javna listina v smislu določbe 1. odstavka 224.

    člena ZPP, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s

    strani pristojnega organa. Zato se v skladu z navedeno določbo

    domneva, da velja tisto, kar je zapisano na njej, za resnično. Ker iz

    povratnice, na podlagi katere je bila opravljena vročitev sklepa o

    izvršbi prvotni dolžnici, izhaja, da je pošiljko prejela, zapisala

    datum z besedo in podpisala povratnico J.Z., bi morala

    pritožnica zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi

    dokazi, česar pa zgolj s trditvami, da je tako datum na povratnici

    kot tudi sam podpis zapisala druga oseba ter da tudi podpisa na

    pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nista podpisa njene

    pravne prednice, in s predlogom za lastno zaslišanje, ne more doseči.

     
  • 23.
    VSL sklep R 721/2005
    29.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51314
    ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost
    Po določbi 2. odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni

    dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, če je kakšno

    drugo sodišče izključno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu

    tožbe. V predmetnem sporu tožeča stranka regresno zahteva od tožene

    stranke - zavarovanca iz pogodbe za zavarovanje avtomobilske

    odgovornosti zaradi izgube zavarovalnih pravic plačilo denarnega

    zneska odškodnine, ki ga je plačala oškodovancu za škodo povzročeno v

    prometni nezgodi, ki jo je povzročila tožena stranka. Za spore o

    regresnih odškodninskih zahtevkih zavarovalnice proti regresnim

    dolžnikom pa ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti, temveč

    izbirno pristojnost in sicer ali splošno pristojnost po toženčevem

    prebivališču (člena 46/1 in 46/2 ZPP v zvezi s členom 47/1) ali pa po

    kraju storitve škodnega dejanja oziroma nastanka škodnih posledic

    (člen 52/1 v zvezi s členom 52/3 ZPP). Okrajno sodišče v L.

    se ob povedanem ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za

    krajevno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v

    T., temveč bi moralo tožbo vročiti tožencu, ki lahko edini

    ugovarja krajevni pristojnosti v predmetnem sporu najkasneje

    v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (člen 22/1

    ZPP). Zato je še naprej krajevno pristojno za odločanje v

    tem sporu.

     
  • 24.
    VSL sodba II Cp 1990/2004
    29.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL50926
    ZOR člen ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940, ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940.
    zavarovalni primer
    Zavarovalni primer definira 1. odstavek 898. člena ZOR kot dogodek,

    ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje

    pogodbenikov, oziroma po 1. členu Splošnih pogojev za zavarovanje

    odgovornosti O-80/I nenaden in presenetljiv dogodek. Zaužitje s

    streptokokom angine okužene hrane, zaradi katerega uživalec takšne

    hrane tudi zboli za angino, nedvomno predstavlja glede na gornjo

    definicijo zavarovalni primer.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 2495/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49770
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71, 71/1, 71/1-1.
    obnova postopka - odlog izvršbe
    Na podlagi šele napovedane vložitve predloga za obnovo postopka, iz

    katerega izvira izvršilni naslov, izvršbe ni mogoče odložiti.

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 235/2005
    29.6.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL409741
    ZTLR člen 20, 20/1, 20/2, 33, 20, 20/1, 20/2, 33. ZIZ člen 243, 243.
    zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - ugovor dolžnika - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
    Zamudna sodba, s katero se razvezuje izročilna pogodba, na podlagi

    katere sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin iz vložka X postala

    dolžnika, in ki vzpostavlja lastninsko pravico nazaj na izročevalko,

    je postala pravnomočna šele po izdaji sklepa o zavarovanju. Glede na

    to se dolžnika v ugovoru ne moreta uspešno sklicevati na predmetno

    sodbo in na podlagi le - te zatrjevati, da nista več lastnika

    predmetnih nepremičnin, čeprav sta v zemljiški knjigi vpisana kot

    lastnika.

    Ker se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z

    vpisom v zemljiško knjigo, se dolžnika v ugovoru tudi ne moreta

    uspešno sklicevati na kupoprodajno pogodbo in zatrjevati, da sta

    nepremičnine iz vložka Y, katerih zemljiškoknjižna lastnika sta, s to

    pogodbo prodala.

     
  • 27.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 28.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 29.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 30.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 31.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 32.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 972/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05617
    ZPP člen 212, 229, 236, 212, 229, 236.
    priča - trditveno in dokazno breme
    Sodišče res ne ve, kaj bodo priče izpovedale, vendar pa mora vedeti,

    katera dejstva naj bi potrjevale. Z izpovedbami prič ni moč

    nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zato mora stranka najprej

    zatrjevati konkretna dejstva, ki naj bi jih priče potrdile. Ta pa

    morajo biti pravnorelevatna za odločitev, da opravičijo izvedbo

    predlaganih dokazov.

     
  • 34.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 35.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 36.
    VSK sodba I Cp 594/2004
    23.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01153
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odgovornost za škodo - krivdna odgovornost
    Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

     
  • 37.
    VSK sodba I Cpg 369/2004
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01199
    ZPPSL člen 129, 137, 137/2-2, 129, 137, 137/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - prijava terjatve
    Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.

     
  • 38.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 39.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 40.
    VSL sodba I Cpg 321/2004
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05541
    URS člen 147, 147. ZUsts člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    članstvo - gospodarska družba
    Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe ugotovilo

    nasprotje 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije z Ustavo,

    ker je le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne

    da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil

    potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka

    obrazložitve). Iz obrazložitve torej izhaja, da po mnenju Ustavnega

    sodišča sicer samo dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepuščena zborničnim organom, ustavno ni sporna (točka 31.

    obrazložitve), vendar bi zakon moral predhodno urediti kriterije za

    določitev njene višine. Iz 37. točke obrazložitve citirane odločbe

    Ustavnega sodišča, v kateri se sklicuje na 48. člen Zakona o ustavnem

    sodišču kot podlago za svojo odločitev, tako izhaja, da je Ustavno

    sodišče neskladnost citiranega zakona z Ustavo ugotovilo v posledici

    dejstva, da zakon ni uredil vprašanja, ki je na podlagi Ustave

    zakonska materija, v posledici česar je podana pravna praznina,

    katere ni mogoče zapolniti s podzakonskim predpisom oziroma aktom

    same tožeče stranke. Iz navedenih razlogov citirana določba 20. člena

    Zakona o gospodarski zbornici, veljavna v spornem obdobju, ne more

    biti zadostna podlaga za nastanek obveznosti, ki jo je uveljavljala

    tožeča stranka v tem postopku.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>