• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 2872/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49744
    ZIZ člen 250, 250/1, 250, 250/1.
    zastava - izvršljivost notarskega zapisa
    Izjava zastaviteljice, zapisana v posojilni pogodbi, da skupaj s

    posojilojemalcem kot porok in zavezanka iz te pogodbe soglaša, da je

    ta pogodba (v notarskem zapisu) za točno opredeljeno dajatev oz.

    plačilo neposredno izvršljiva, pomeni soglasje zastaviteljice, da se

    opravi izvršba na njeno zastavljeno nepremičnino.

     
  • 22.
    VSL sklep R 721/2005
    29.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51314
    ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost
    Po določbi 2. odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni

    dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, če je kakšno

    drugo sodišče izključno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu

    tožbe. V predmetnem sporu tožeča stranka regresno zahteva od tožene

    stranke - zavarovanca iz pogodbe za zavarovanje avtomobilske

    odgovornosti zaradi izgube zavarovalnih pravic plačilo denarnega

    zneska odškodnine, ki ga je plačala oškodovancu za škodo povzročeno v

    prometni nezgodi, ki jo je povzročila tožena stranka. Za spore o

    regresnih odškodninskih zahtevkih zavarovalnice proti regresnim

    dolžnikom pa ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti, temveč

    izbirno pristojnost in sicer ali splošno pristojnost po toženčevem

    prebivališču (člena 46/1 in 46/2 ZPP v zvezi s členom 47/1) ali pa po

    kraju storitve škodnega dejanja oziroma nastanka škodnih posledic

    (člen 52/1 v zvezi s členom 52/3 ZPP). Okrajno sodišče v L.

    se ob povedanem ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za

    krajevno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v

    T., temveč bi moralo tožbo vročiti tožencu, ki lahko edini

    ugovarja krajevni pristojnosti v predmetnem sporu najkasneje

    v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (člen 22/1

    ZPP). Zato je še naprej krajevno pristojno za odločanje v

    tem sporu.

     
  • 23.
    VSL sodba II Cp 1990/2004
    29.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL50926
    ZOR člen ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940, ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940.
    zavarovalni primer
    Zavarovalni primer definira 1. odstavek 898. člena ZOR kot dogodek,

    ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje

    pogodbenikov, oziroma po 1. členu Splošnih pogojev za zavarovanje

    odgovornosti O-80/I nenaden in presenetljiv dogodek. Zaužitje s

    streptokokom angine okužene hrane, zaradi katerega uživalec takšne

    hrane tudi zboli za angino, nedvomno predstavlja glede na gornjo

    definicijo zavarovalni primer.

     
  • 24.
    VSL sklep IV Cp 1172/05
    29.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51321
    ZZZDR člen 96, 96. OZ člen 99, 99.
    izpodbijanje
    Iz dejstev, ki so navedena v tožbi je razvidno, da tožnik

    želi izpodbiti veljavnost izjave o pripoznanju očetovstva,

    tožbeni zahtevek pa je oblikovan tako, kot da izpodbija

    domnevno očetovstvo otroka, rojenega v zakonski zvezi. Tožba

    je zato nesklepčna, saj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja

    utemeljenost zahtevka. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno

    opozorilo, da bi moral tožnik s tožbo zajeti tudi mater

    otroka. Vendar je sodišče ravnalo pravilno, ko je najprej

    ocenjevalo pravočasnost tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno

    ocenilo, da bi bila tožba za izpodbijanje očetovstva po drugem

    odstavku 96. čl. ZZZDR prepozna. Prepozna pa je tudi tožba za

    izpodbijanje veljavnosti izjave o pripoznanju očetovstva. Izjavo o

    pripoznanju očetovstva se lahko kot izjavo volje zaradi napak v volji

    izjavitelja izpodbija v rokih, določenih v 99. členu OZ - torej v

    enem letu od dneva, ko je tožnik izvedel za razlog izpodbojnosti,

    oziroma enega leta od prenehanja sile, pravica zahtevati

    razveljavitev izjave pa preneha v vsakem primeru s pretekom treh let

    od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cpg 58/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05570
    ZGD člen 21, 23, 23/1, 21, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2.
    varstvo firme
    Sedež družbe ni sestavina firme, zato ralični sedeži ne zadoščajo za

    jasno razlikovanje firm z enakim imenom.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cp 2006/2004
    29.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50382
    ZOR člen 214, 488, 488/1, 488/1-2, 214, 488, 488/1, 488/1-2.
    prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - pravice kupca
    Če je kupec pred uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja cene

    (kupnine) zaradi stvarnih napak na kupljeni stvari plačal ceno

    (kupnino) v višjem znesku, z uresničitvijo pravice do sorazmernega

    znižanja cene (kupnine) pridobi kondikcijski zahtevek do prodajalca

    za vračilo razlike med zneskom opravljenega plačila in zneskom, na

    katerega je bila cena (kupnina) znižana, to pa z zakonskimi zamudnimi

    obrestmi od takrat, ko je prodajalcu plačal ceno (kupnino).

     
  • 27.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 28.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 29.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 30.
    VSL sodba I Cpg 321/2004
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05541
    URS člen 147, 147. ZUsts člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    članstvo - gospodarska družba
    Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe ugotovilo

    nasprotje 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije z Ustavo,

    ker je le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne

    da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil

    potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka

    obrazložitve). Iz obrazložitve torej izhaja, da po mnenju Ustavnega

    sodišča sicer samo dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepuščena zborničnim organom, ustavno ni sporna (točka 31.

    obrazložitve), vendar bi zakon moral predhodno urediti kriterije za

    določitev njene višine. Iz 37. točke obrazložitve citirane odločbe

    Ustavnega sodišča, v kateri se sklicuje na 48. člen Zakona o ustavnem

    sodišču kot podlago za svojo odločitev, tako izhaja, da je Ustavno

    sodišče neskladnost citiranega zakona z Ustavo ugotovilo v posledici

    dejstva, da zakon ni uredil vprašanja, ki je na podlagi Ustave

    zakonska materija, v posledici česar je podana pravna praznina,

    katere ni mogoče zapolniti s podzakonskim predpisom oziroma aktom

    same tožeče stranke. Iz navedenih razlogov citirana določba 20. člena

    Zakona o gospodarski zbornici, veljavna v spornem obdobju, ne more

    biti zadostna podlaga za nastanek obveznosti, ki jo je uveljavljala

    tožeča stranka v tem postopku.

     
  • 31.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 32.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 34.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 35.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 37.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 38.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 39.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 40.
    VSL sodba I Cp 3120/2005
    23.6.2005
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL51227
    ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
    odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem
    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

    moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

    ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

    stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

    procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

    po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

    stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

    tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

    ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

    zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

    pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

    tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

    pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

    tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

    pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

    oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

    vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

    pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

    vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

    tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

    aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

    Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

    dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

    za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

    odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

    konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

    odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

    presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

    odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

    stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

    predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

    materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

    Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

    spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

    kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

    vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

    kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

    obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

    dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

    Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

    obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

    dolžnost objave popravka.

    Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

    tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

    vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

    nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

    potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

    Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

    obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

    trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

    popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

    navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

    dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

    bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

    4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

    Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

    napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

    vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

    dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

    bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

    Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

    drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

    področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

    ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>