• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 2964/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49756
    ZIZ člen 57, 57/1, 57, 57/1.
    načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor
    Ker dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor ni predviden, ni

    kršeno načelo kontradiktornosti, če sodišče upnikov odgovor vroči

    dolžniku šele hkrati s sklepom o ugovoru.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 3118/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49746
    ZJC člen 2, 2/2, 2, 2/2.
    javno dobro
    Avtocesta je javno dobro in kot taka ni v pravnem prometu. Predmet

    javne dražbe v izvršilnem postopku ne more biti zemljišče, ki je

    sicer v zemljiški knjigi vpisana kot last dolžnice, v naravi pa je to

    zemljišče avtocesta, torej javno dobro.

     
  • 23.
    VSL sklep IV Cpg 53/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05744
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1, 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1.
    izbris iz sodnega registra
    Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je

    tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru

    neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve)

    kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo

    ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju

    izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede

    konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar

    eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na

    predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31.

    člen ZIZ).

    Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez

    poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba

    uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod

    torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno

    prenehanje.

    Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na

    podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za

    obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o

    gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja

    posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata

    registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka

    oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod.

    S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti

    registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.

     
  • 24.
    VSL sklep R 721/2005
    29.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51314
    ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost
    Po določbi 2. odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni

    dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, če je kakšno

    drugo sodišče izključno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu

    tožbe. V predmetnem sporu tožeča stranka regresno zahteva od tožene

    stranke - zavarovanca iz pogodbe za zavarovanje avtomobilske

    odgovornosti zaradi izgube zavarovalnih pravic plačilo denarnega

    zneska odškodnine, ki ga je plačala oškodovancu za škodo povzročeno v

    prometni nezgodi, ki jo je povzročila tožena stranka. Za spore o

    regresnih odškodninskih zahtevkih zavarovalnice proti regresnim

    dolžnikom pa ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti, temveč

    izbirno pristojnost in sicer ali splošno pristojnost po toženčevem

    prebivališču (člena 46/1 in 46/2 ZPP v zvezi s členom 47/1) ali pa po

    kraju storitve škodnega dejanja oziroma nastanka škodnih posledic

    (člen 52/1 v zvezi s členom 52/3 ZPP). Okrajno sodišče v L.

    se ob povedanem ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za

    krajevno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v

    T., temveč bi moralo tožbo vročiti tožencu, ki lahko edini

    ugovarja krajevni pristojnosti v predmetnem sporu najkasneje

    v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (člen 22/1

    ZPP). Zato je še naprej krajevno pristojno za odločanje v

    tem sporu.

     
  • 25.
    VSL sodba I Cp 2006/2004
    29.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50382
    ZOR člen 214, 488, 488/1, 488/1-2, 214, 488, 488/1, 488/1-2.
    prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - pravice kupca
    Če je kupec pred uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja cene

    (kupnine) zaradi stvarnih napak na kupljeni stvari plačal ceno

    (kupnino) v višjem znesku, z uresničitvijo pravice do sorazmernega

    znižanja cene (kupnine) pridobi kondikcijski zahtevek do prodajalca

    za vračilo razlike med zneskom opravljenega plačila in zneskom, na

    katerega je bila cena (kupnina) znižana, to pa z zakonskimi zamudnimi

    obrestmi od takrat, ko je prodajalcu plačal ceno (kupnino).

     
  • 26.
    VSL sodba II Cp 1990/2004
    29.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL50926
    ZOR člen ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940, ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940.
    zavarovalni primer
    Zavarovalni primer definira 1. odstavek 898. člena ZOR kot dogodek,

    ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje

    pogodbenikov, oziroma po 1. členu Splošnih pogojev za zavarovanje

    odgovornosti O-80/I nenaden in presenetljiv dogodek. Zaužitje s

    streptokokom angine okužene hrane, zaradi katerega uživalec takšne

    hrane tudi zboli za angino, nedvomno predstavlja glede na gornjo

    definicijo zavarovalni primer.

     
  • 27.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 28.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 29.
    VSK sklep I Cp 714/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01152
    ZIZ člen 238, 238. ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 40, 40/1-5.
    pravnomočna sodba
    Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe.

     
  • 30.
    VSK sklep I Cpg 99/2005
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01196
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stečajni postopek - odpoved delovnega razmerja
    Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).

     
  • 31.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 34.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 35.
    VSL sodba I Cpg 321/2004
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05541
    URS člen 147, 147. ZUsts člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    članstvo - gospodarska družba
    Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe ugotovilo

    nasprotje 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije z Ustavo,

    ker je le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne

    da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil

    potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka

    obrazložitve). Iz obrazložitve torej izhaja, da po mnenju Ustavnega

    sodišča sicer samo dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepuščena zborničnim organom, ustavno ni sporna (točka 31.

    obrazložitve), vendar bi zakon moral predhodno urediti kriterije za

    določitev njene višine. Iz 37. točke obrazložitve citirane odločbe

    Ustavnega sodišča, v kateri se sklicuje na 48. člen Zakona o ustavnem

    sodišču kot podlago za svojo odločitev, tako izhaja, da je Ustavno

    sodišče neskladnost citiranega zakona z Ustavo ugotovilo v posledici

    dejstva, da zakon ni uredil vprašanja, ki je na podlagi Ustave

    zakonska materija, v posledici česar je podana pravna praznina,

    katere ni mogoče zapolniti s podzakonskim predpisom oziroma aktom

    same tožeče stranke. Iz navedenih razlogov citirana določba 20. člena

    Zakona o gospodarski zbornici, veljavna v spornem obdobju, ne more

    biti zadostna podlaga za nastanek obveznosti, ki jo je uveljavljala

    tožeča stranka v tem postopku.

     
  • 36.
    VSK sodba I Cpg 369/2004
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01199
    ZPPSL člen 129, 137, 137/2-2, 129, 137, 137/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - prijava terjatve
    Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.

     
  • 37.
    VSK sklep II Cp 581/2005
    23.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01148
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/2, 53, 53/2, 58, 58/2.
    neobrazložen ugovor - narok
    Dolžnica si napačno razlaga, da zadošča v ugovoru samo zapis, da gre za pasivno družbenico. To trditev bi morala dolžnica utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njeno trditev utemeljevali in za ta dejstva predložiti dokaze. Le v takem primeru bi sodišče po potrebi razpisalo narok po 2. odst. 58. čl. ZIZ. Narok pa ni predviden za dopolnjevanje nepopolnih navedb v ugovoru.

     
  • 38.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 39.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 40.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>