• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 2921/2005
    29.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48536
    ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
    vročanje sodnih pisanj - vročilnica - javna listina
    Pritožnica v pritožbi trdi, da tudi podpisa na pritožbah zoper sklep

    o ugotovitvi vrednosti nista podpisa pokojne prvotne dolžnice, vendar

    pa tudi za te trditve ne predlaga kakšnih relevantnih dokazov - to je

    predvsem postavitev izvedenca grafologa. Vročilnica oziroma

    povratnica je namreč javna listina v smislu določbe 1. odstavka 224.

    člena ZPP, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s

    strani pristojnega organa. Zato se v skladu z navedeno določbo

    domneva, da velja tisto, kar je zapisano na njej, za resnično. Ker iz

    povratnice, na podlagi katere je bila opravljena vročitev sklepa o

    izvršbi prvotni dolžnici, izhaja, da je pošiljko prejela, zapisala

    datum z besedo in podpisala povratnico J.Z., bi morala

    pritožnica zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi

    dokazi, česar pa zgolj s trditvami, da je tako datum na povratnici

    kot tudi sam podpis zapisala druga oseba ter da tudi podpisa na

    pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nista podpisa njene

    pravne prednice, in s predlogom za lastno zaslišanje, ne more doseči.

     
  • 22.
    VSL sklep R 721/2005
    29.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51314
    ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost
    Po določbi 2. odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni

    dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, če je kakšno

    drugo sodišče izključno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu

    tožbe. V predmetnem sporu tožeča stranka regresno zahteva od tožene

    stranke - zavarovanca iz pogodbe za zavarovanje avtomobilske

    odgovornosti zaradi izgube zavarovalnih pravic plačilo denarnega

    zneska odškodnine, ki ga je plačala oškodovancu za škodo povzročeno v

    prometni nezgodi, ki jo je povzročila tožena stranka. Za spore o

    regresnih odškodninskih zahtevkih zavarovalnice proti regresnim

    dolžnikom pa ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti, temveč

    izbirno pristojnost in sicer ali splošno pristojnost po toženčevem

    prebivališču (člena 46/1 in 46/2 ZPP v zvezi s členom 47/1) ali pa po

    kraju storitve škodnega dejanja oziroma nastanka škodnih posledic

    (člen 52/1 v zvezi s členom 52/3 ZPP). Okrajno sodišče v L.

    se ob povedanem ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za

    krajevno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v

    T., temveč bi moralo tožbo vročiti tožencu, ki lahko edini

    ugovarja krajevni pristojnosti v predmetnem sporu najkasneje

    v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (člen 22/1

    ZPP). Zato je še naprej krajevno pristojno za odločanje v

    tem sporu.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cp 2040/2005
    29.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50558
    SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - varstvo posesti - samopomoč
    Ne gre za dopustno samopomoč, če soposestnik odvzame drugemu

    soposestniku soposest prostora, pri čemer pa v svoji soposesti

    prostora ni bil prizadet. Toženec se zato neutemeljeno sklicuje na

    samopomoč (namestitev nove ključavnice na vhod v klet), ki jo

    utemeljuje s tem, da je tožnica uporabljala njegove stvari - ozimnico

    in cev za vodo v kleti.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 235/2005
    29.6.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL409741
    ZTLR člen 20, 20/1, 20/2, 33, 20, 20/1, 20/2, 33. ZIZ člen 243, 243.
    zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - ugovor dolžnika - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
    Zamudna sodba, s katero se razvezuje izročilna pogodba, na podlagi

    katere sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin iz vložka X postala

    dolžnika, in ki vzpostavlja lastninsko pravico nazaj na izročevalko,

    je postala pravnomočna šele po izdaji sklepa o zavarovanju. Glede na

    to se dolžnika v ugovoru ne moreta uspešno sklicevati na predmetno

    sodbo in na podlagi le - te zatrjevati, da nista več lastnika

    predmetnih nepremičnin, čeprav sta v zemljiški knjigi vpisana kot

    lastnika.

    Ker se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z

    vpisom v zemljiško knjigo, se dolžnika v ugovoru tudi ne moreta

    uspešno sklicevati na kupoprodajno pogodbo in zatrjevati, da sta

    nepremičnine iz vložka Y, katerih zemljiškoknjižna lastnika sta, s to

    pogodbo prodala.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 3151/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49760
    ZN člen 64, 64. ZIZ člen 24, 24. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2, 431, 431/1, 431/1-2.
    prehod terjatve
    Po prevladujoči sodni praksi je pojem "po zakonu overjena zasebna

    listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki

    1.odst. 431. člena ZPP, t.j. listina, na kateri je po zakonu (64.

    člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem

    primeru odstopnika terjatve).

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 2964/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49756
    ZIZ člen 57, 57/1, 57, 57/1.
    načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor
    Ker dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor ni predviden, ni

    kršeno načelo kontradiktornosti, če sodišče upnikov odgovor vroči

    dolžniku šele hkrati s sklepom o ugovoru.

     
  • 27.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 28.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 29.
    VSK sodba I Cpg 369/2004
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01199
    ZPPSL člen 129, 137, 137/2-2, 129, 137, 137/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - prijava terjatve
    Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.

     
  • 30.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 31.
    VSK sklep II Cp 581/2005
    23.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01148
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/2, 53, 53/2, 58, 58/2.
    neobrazložen ugovor - narok
    Dolžnica si napačno razlaga, da zadošča v ugovoru samo zapis, da gre za pasivno družbenico. To trditev bi morala dolžnica utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njeno trditev utemeljevali in za ta dejstva predložiti dokaze. Le v takem primeru bi sodišče po potrebi razpisalo narok po 2. odst. 58. čl. ZIZ. Narok pa ni predviden za dopolnjevanje nepopolnih navedb v ugovoru.

     
  • 32.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 33.
    VSK sodba I Cp 594/2004
    23.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01153
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odgovornost za škodo - krivdna odgovornost
    Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

     
  • 34.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 35.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 36.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 37.
    VSL sodba I Cpg 972/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05617
    ZPP člen 212, 229, 236, 212, 229, 236.
    priča - trditveno in dokazno breme
    Sodišče res ne ve, kaj bodo priče izpovedale, vendar pa mora vedeti,

    katera dejstva naj bi potrjevale. Z izpovedbami prič ni moč

    nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zato mora stranka najprej

    zatrjevati konkretna dejstva, ki naj bi jih priče potrdile. Ta pa

    morajo biti pravnorelevatna za odločitev, da opravičijo izvedbo

    predlaganih dokazov.

     
  • 38.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 39.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 40.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>