• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep IV Cp 1172/05
    29.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51321
    ZZZDR člen 96, 96. OZ člen 99, 99.
    izpodbijanje
    Iz dejstev, ki so navedena v tožbi je razvidno, da tožnik

    želi izpodbiti veljavnost izjave o pripoznanju očetovstva,

    tožbeni zahtevek pa je oblikovan tako, kot da izpodbija

    domnevno očetovstvo otroka, rojenega v zakonski zvezi. Tožba

    je zato nesklepčna, saj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja

    utemeljenost zahtevka. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno

    opozorilo, da bi moral tožnik s tožbo zajeti tudi mater

    otroka. Vendar je sodišče ravnalo pravilno, ko je najprej

    ocenjevalo pravočasnost tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno

    ocenilo, da bi bila tožba za izpodbijanje očetovstva po drugem

    odstavku 96. čl. ZZZDR prepozna. Prepozna pa je tudi tožba za

    izpodbijanje veljavnosti izjave o pripoznanju očetovstva. Izjavo o

    pripoznanju očetovstva se lahko kot izjavo volje zaradi napak v volji

    izjavitelja izpodbija v rokih, določenih v 99. členu OZ - torej v

    enem letu od dneva, ko je tožnik izvedel za razlog izpodbojnosti,

    oziroma enega leta od prenehanja sile, pravica zahtevati

    razveljavitev izjave pa preneha v vsakem primeru s pretekom treh let

    od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 2495/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49770
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71, 71/1, 71/1-1.
    obnova postopka - odlog izvršbe
    Na podlagi šele napovedane vložitve predloga za obnovo postopka, iz

    katerega izvira izvršilni naslov, izvršbe ni mogoče odložiti.

     
  • 23.
    VSL sklep III Cp 2872/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49744
    ZIZ člen 250, 250/1, 250, 250/1.
    zastava - izvršljivost notarskega zapisa
    Izjava zastaviteljice, zapisana v posojilni pogodbi, da skupaj s

    posojilojemalcem kot porok in zavezanka iz te pogodbe soglaša, da je

    ta pogodba (v notarskem zapisu) za točno opredeljeno dajatev oz.

    plačilo neposredno izvršljiva, pomeni soglasje zastaviteljice, da se

    opravi izvršba na njeno zastavljeno nepremičnino.

     
  • 24.
    VSL sklep I Kp 71/2005
    29.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22661
    ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 368, 368/1, 368/2.
    napoved pritožbe - pritožba
    Če obdolženec v roku za napoved pritožbe vloži pritožbo, se šteje, da

    je s tem pravočasno vložil tudi pritožbo.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cpg 53/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05744
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1, 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1.
    izbris iz sodnega registra
    Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je

    tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru

    neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve)

    kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo

    ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju

    izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede

    konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar

    eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na

    predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31.

    člen ZIZ).

    Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez

    poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba

    uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod

    torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno

    prenehanje.

    Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na

    podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za

    obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o

    gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja

    posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata

    registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka

    oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod.

    S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti

    registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 2964/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49756
    ZIZ člen 57, 57/1, 57, 57/1.
    načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor
    Ker dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor ni predviden, ni

    kršeno načelo kontradiktornosti, če sodišče upnikov odgovor vroči

    dolžniku šele hkrati s sklepom o ugovoru.

     
  • 27.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 28.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 29.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cpg 99/2005
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01196
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stečajni postopek - odpoved delovnega razmerja
    Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cp 3120/2005
    23.6.2005
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL51227
    ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
    odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem
    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

    moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

    ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

    stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

    procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

    po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

    stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

    tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

    ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

    zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

    pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

    tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

    pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

    tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

    pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

    oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

    vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

    pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

    vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

    tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

    aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

    Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

    dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

    za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

    odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

    konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

    odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

    presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

    odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

    stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

    predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

    materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

    Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

    spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

    kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

    vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

    kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

    obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

    dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

    Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

    obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

    dolžnost objave popravka.

    Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

    tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

    vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

    nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

    potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

    Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

    obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

    trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

    popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

    navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

    dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

    bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

    4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

    Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

    napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

    vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

    dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

    bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

    Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

    drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

    področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

    ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

     
  • 34.
    VSL sodba I Cpg 972/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05617
    ZPP člen 212, 229, 236, 212, 229, 236.
    priča - trditveno in dokazno breme
    Sodišče res ne ve, kaj bodo priče izpovedale, vendar pa mora vedeti,

    katera dejstva naj bi potrjevale. Z izpovedbami prič ni moč

    nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zato mora stranka najprej

    zatrjevati konkretna dejstva, ki naj bi jih priče potrdile. Ta pa

    morajo biti pravnorelevatna za odločitev, da opravičijo izvedbo

    predlaganih dokazov.

     
  • 35.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 36.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 37.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 38.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 39.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 40.
    VSK sodba I Cpg 369/2004
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01199
    ZPPSL člen 129, 137, 137/2-2, 129, 137, 137/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - prijava terjatve
    Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>