• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sodba II Cp 1526/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50925
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti.

     
  • 182.
    VSL sklep IV Cp 1294/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51328
    ZZZDR člen 106, 106/6, 106, 106/6.
    pravica
    Ker se je v predmetnem sporu izpostavilo vprašanje preprečevanja

    stikov med očetom in mladoletno B. s strani matere, je to,

    upoštevajoč abstraktno dejansko stanje iz 6. odstavka 106.

    člena ZZZDR-UPB1, terjalo razčiščevanje določenih

    pravnorelevantnih okoliščin.

     
  • 183.
    VSL sodba I Cp 949/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50635
    ZOR člen 414, 414.
    posojilo - solidarna odgovornost
    Dejstvo, da je sodba proti tožencu postala pravnomočna, ne pomeni, da

    je toženkina obveznost (posojilo se je zavezala vrniti solidarno s

    tožencem) prenehala. Toženka ne bi odgovarjala, če bi toženec s sodbo

    naloženo obveznost tudi izpolnil.

     
  • 184.
    VSL sodba I Cp 870/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50593
    ZOR člen 200, 200. ZZDej člen 47, 57.
    škoda - zdravniška napaka - odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
    V obravnavanem primeru je bila zdravnica seznanjena s tem, da tožnica

    jemlje kontracepcijske tablete, dejstvo, da predpisano zdravilo

    Rifabutin lahko zmanjša učinkovitost teh sredstev, pa je izkazano z

    izvedenskim mnenjem. Če je navedeni rizik obstajal, bi morala

    zdravnica tožnico o tem riziku poučiti, in sicer ne glede na

    verjetnost tega stranskega učinka in ne glede na dejstvo, da na

    takšen primer v svoji dolgoletni zdravniški praksi še ni naletela.

    Pojasnilna dolžnost je zakonsko urejena dolžnost, ki jo je zdravnica

    dolžna spoštovati. Ker zdravnica tožnice ni poučila o spornem

    stranskem učinku predpisanega zdravila, je bila v obravnavanem

    primeru kršena pojasnilna dolžnost.

     
  • 185.
    VSL sklep II Cp 1987/2005
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50934
    ZPP člen 108, 108/4, 196, 319, 319/2, 108, 108/4, 196, 319, 319/2.
    razveza pogodbe - pasivna legitimacija - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - prodajna pogodba
    Vprašanje, ali je tožena pravilna stranka, je vprašanje pravilne

    uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka), ne pa

    preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo. Če tožba ne

    zajema vseh nujnih sospornikov, ne pride v poštev poprava tožbe.

    Čeprav tožnik zahtevi sodišča prve stopnje na popravo tožbe ni

    sledil, sodišče prve stopnje ni bilo upravičeno uporabiti določbe 4.

    odst. 108. čl. ZPP, ki jo v obrazložitvi navaja kot podlago za

    zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je torej procesna napačno, vendar je

    v primerjavi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (po materialnem pravu

    bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti) tožniku le v korist.

     
  • 186.
    VSL sodba in sklep I Cp 1031/2004
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50620
    ZOR člen 436, 436. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 27, 27/4, 35.
    rok za prijavo terjatev - pasivna legitimacija - odstop terjatve
    Določba 2. odstavka 394. člena ZGD veže enoletni rok uveljavljanja

    terjatev upnikov do družbenikov na objavo izbrisa družbe iz registra,

    kar pomeni, da veže rok na 35. člen ZFPPod.

     
  • 187.
    VSL sklep II Cpg 180/05
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05564
    ZIZ člen 75, 75/1, 75, 75/1.
    stroški - izvršba
    Izvršitelj pred izdajo sklepa o nadaljevanju (na predlog upnice)

    odložene izvršbe (primerjaj 1. odstavek 8. člena v zvezi s 1.

    odstavkom 75. člena ZIZ; glej še Triva: Sudsko izvršno pravo, stran

    232, točka 17) ne more nadaljevati z opravljanjem neposrednih dejanj

    izvršbe; zato ni upravičen do povrnitve takrat nastalih stroškov.

     
  • 188.
    VSL sklep I Cp 2683/2005
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50394
    ZZK-1 člen 40, 40/1, 48, 48/1, 49, 49/1, 40, 40/1, 48, 48/1, 49, 49/1.
    predznamba
    Za vknjižbo predznambe lastninske pravice zadošča predložitev

    neoverjene kupne pogodbe, ki vsebuje ustrezno zemljiškoknjižno

    dovolilo.

     
  • 189.
    VSL sodba in sklep IV Cp 2569/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51338
    ZZZDR člen 106, 106/2, 106, 106/2.
    varstvo in vzgoja otroka
    Namen stikov s staršem, ki otroka nima pri sebi, je med

    drugim v ohranitvi odnosov, ki sicer obstajajo med starši in

    otroki, ki živijo skupaj. Te odnose odlikuje enakopravnost

    pri izvrševanju pravic in dolžnosti staršev vzdrževati,

    izobraževati in vzgajati svoje otroke. Tudi če starša ne

    živita več skupaj, to ne pomeni, da tisti od staršev, pri

    katerem je otrok, nima nobenih dolžnosti v zvezi s stiki med

    otrokom in staršem, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in

    vzgojo. Prav nasproten zaključek izhaja iz 2. odst. 106. čl.

    Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS,

    št. 69/04, ZZZDR-UPB1), iz katerega izhaja, da mora tisti od

    staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, ne samo

    opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, ampak je

    zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Nobenega dvoma ne more

    biti, da je pomemben element, ki pri otroku vzpostavi

    ustrezen, to je pozitiven odnos do stikov, tudi okoliščina,

    da otroka v varstvo k drugemu roditelju pripelje en

    roditelj, drugi pa ga odpelje nazaj. S tem se otroku pokaže, da sta

    pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu

    do njega enakopravna.

     
  • 190.
    VSL sklep IV Cp 2416/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51315
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    krivda - nov dokaz - izvršba - ugovor
    V pritožbenem postopku velja načelo prepovedi navajanja

    novot z omejitvijo, da je navajanje novih dejstev in dokazov

    dopustno, če je izpolnjen pogoj nekrivde (primerjaj s 1.

    odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi

    s 15. členom ZIZ). Nobenega dvoma ne more biti, da je

    nekrivda podana, če gre za dokaze, glede katerih je stranka

    pridobila možnost, da jih uveljavlja šele po vložitvi

    ugovora. Ker v konkretnem primeru ponujeni dokaz izvira iz časa po

    vložitvi ugovora (zakonita zastopnica je bila v pravdnem postopku

    zaslišana 13.4.2004), a iz obdobja pred odločitvijo o ugovoru z

    izpodbijanim sklepom z dne 21.2.2005, je pogoj nekrivde izpolnjen.

     
  • 191.
    VSL sklep I Cp 1716/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50335
    ZD člen 84.
    napotitev dediča na pravdo - vsebina oporoke - zakonito dedovanje - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino
    Določba 84. člena ZD daje v primeru, ko nastane dvom o pravi oporočiteljevi volji, prednost zakonitemu dedovanju pred oporočnim.
  • 192.
    VSL sklep IV Cp 929/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51337
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 21, 21/1, 58, 21, 21/1, 58. ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1.
    primernost izvršilnega naslova - obrestna mera - zamudne obresti
    Določilo 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

    predpisuje postopek, kako izvršilni sodnik odloča o spornih

    dejstvih, nikakor pa ne izključuje splošnega pravila o tem,

    kaj predstavlja predmet dokazovanja v pravdnem oz.

    izvršilnem postopku. Predmet dokazovanja so med drugim

    dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz.

    ugovore. Izjema pa velja za priznana dejstva (1. odst. 214. čl.

    Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), ki jih ni

    treba dokazovati. Upnika zatrjevanih plačil s strani dolžnika sicer

    nista izrecno priznala, vendar pa jih tudi nista zanikala. Novejša

    pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da so neprerekana

    dejstva izenačena s priznanimi dejstvi, zato niso predmet

    dokazovanja. Nobenega dvoma ne more biti, da sta se pravdni stranki s

    sodno poravnavo dogovorili za zamudne obresti kot zakonsko posledico

    zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, ne pa morda za pogodbene

    obresti. Obrestna mera zamudnih obresti je bila v spornem obdobju

    vseskozi predpisana z zakonskim predpisom (najprej z določbo 1. odst.

    277. čl. ZOR, nato z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, Ur. l.

    SFRJ, št. 57/89 in nazadnje z Zakonom o obrestni meri zamudnih

    obresti, Ur. l. RS, št. 14/92 in 13/93) in je zato določljiva.

     
  • 193.
    VSL sklep I Cp 2620/2005
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50348
    ZZK-1 člen 201, 201.
    vpis
    Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 201. čl. ZZK-1

    razpisalo narok in zaslišalo D.K., saj ima odprava pomote pri vpisu

    posledice zanj in za N.J.K. glede na to, da je pri vl. št. X k.o.

    Okrog vpisana lastninska pravica na njuno ime na podlagi kupoprodajne

    pogodbe z dne 15.3.2002, torej pred izdajo sklepa o popravi pomotnega

    vpisa. Ker pritožnika nista privolila v odpravo zemljiškoknjižne

    napake, pomoten vpis v zemljiški knjigi pa je mogoče odpraviti le s

    soglasjem vseh prizadetih oseb, je odločitev prvostopnega sodišča, ki

    je kljub nasprotovanju pritožnikov izdalo sklep o odpravi pomote pri

    vpisu, nepravilen. Odpravo zemljiškoknjižne napake je namreč v

    primeru, kot je obravnavani, ko ni soglasja vseh prizadetih oseb,

    mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem

    postopku, v katerem bo morala stranka, ki je zaradi pomote prizadeta

    v svojih pravicah, uveljaviti dovoljenje za odpravo zemljiškoknjižne

    napake.

     
  • 194.
    VSL sodba II Cp 1730/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50916
    ZOR člen 170, 172, 376, 170, 172, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve - odgovornost za drugega
    Ker je tožnik oškodovanec zvedel že ob samem dogodku dne 21.9.1996,

    ko naj bi bil pretepen na policijski postaji, da sta mu škodo

    povzročila dva policista in mu je bil tedaj znan tudi obseg škode, je

    začel teči zastaralni rok po 367. čl. ZOR, saj je že tedaj vedel za

    vse elemente, ki so mu omogočali uveljavitev odškodninskega zahtevka

    zoper odgovorno osebo Republiko Slovenijo in ne šele tedaj, ko je

    zvedel za konkretna imena policistov, ki naj bi ga poškodovala. Datum

    slednjega bi bil pomemben za začetek teka zastaralnega roka le v

    primeru, če bi tožbo oškodovanec vložil direktno zoper povzročitelja.

     
  • 195.
    VSL sklep I Cp 2748/05
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51147
    ZZK-1 člen 10, 10/1, 40, 40/1, 46, 46/1, 86, 86/1, 86/2, 88, 127, 127/1, 10, 10/1, 40, 40/1, 46, 46/1, 86, 86/1, 86/2, 88, 127, 127/1.
    vrstni red vpisa - zemljiška knjiga
    Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem

    redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče

    prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je prejelo listino, na podlagi

    katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

     
  • 196.
    VSL sodba in sklep I Cp 1592/2004
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50363
    ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 324, 324.
    ugovor - pobotni ugovor
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne

    nasprotna tožba, ampak gre za svojevrstno uveljavljanje

    nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje v obliki toženčeve

    izjave, ki naj služi zavrnitvi (delni ali v celoti) tožnikovega

    tožbenega zahtevka. Sodišče mora zato v izreku sodbe odločiti o

    obstoju tožnikove in toženčeve terjatve in jih nato, če obstoje

    zakonski pogoji za pobot, pobotati in eventualno tožniku dosoditi

    višek njegovega zahtevka. Če pa ugotovi, da terjatev toženca ne

    obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne

    obstoji terjatev toženca in s kondemnatorno odločitvijo izreči

    tožencu, da tožniku plača (tričlenski izrek sodbe - 3. odstavek 324.

    člena ZPP).

     
  • 197.
    VSC sklep Cp 1043/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01272
    ZIZ člen 21, 21.
    vsebina predloga za izvršbo - obresti - zahtevek
    Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.

     
  • 198.
    VSL sklep II Cp 1178/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50229
    ZD člen 106, 108, 110, 111, 106, 108, 110, 111.
    izročilna pogodba - darilo
    Ob upoštevanju določbe 107. člena ZD je taka izročitev premoženja

    veljavna, če se s tem strinjajo vsi otroci, posvojenci in drugi

    izročiteljevi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da po njem

    dedujejo. V konkretnem primeru po izročevalki dedujejo poleg tožnice

    tudi toženke, ki pa se z izročitvijo premoženja niso strinjale, zato

    se po določbi 1. odstavka 110. člena ZD šteje premoženje, ki je bilo

    predmet pogodbe in dodatka, kot darilo zapustnice tožnici, za

    katerega veljajo določbe ZD o darilih, ki jih je prednik dal dedičem.

     
  • 199.
    VSL sodba in sklep I Cp 1629/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50562
    ZOR člen 66, 71, 73, 458, 66, 71, 73, 458.
    navidezna pogodba - realizacija pogodbe - prodaja - bodoča stvar
    Načelo popolnosti listine (velja le tisto, kar je v predpisani obliki

    zapisano) velja le do tedaj, ko je sicer ustno sklenjena pogodba ali

    ustno sklenjeni del pogodbe, glede katere je sicer predpisana pisna

    oblika, realiziran v smislu specialne določbe cit. 73. člena ZOR. V

    tem primeru ima vse potrebne in veljavne pravne učinke tudi ustno

    sklenjena pogodba, za katero se sicer zahteva predpisana obličnost.

    Takšno ustno sklenjeno pogodbo pa je po pravilnih ugotovitvah

    prvostopnega sodišča predstavljal prav sporni disimulirani dogovor o

    prodaji garaže z nadzidkom glede na simulirani (navidezni) zapis v

    pogodbi o predkupni pravici. Neupoštevanje tega navideznega zapisa,

    ki ne izraža prave (resnične) volje pogodbenih strank, v izpodbijani

    sodbi, pomeni pravilno uporabo določbe 66. člena ZOR, po kateri

    navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, temveč velja

    prikriti pogodbeni dogovor, ki izraža pravo (resnično) voljo

    pogodbenih strank, če so izpolnjeni pogoji za njegovo veljavnost.

     
  • 200.
    VSL sodba in sklep I Cp 1489/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50670
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZIZ člen 279, 279.
    povrnitev škode - začasna odredba - odškodninska odgovornost
    Dolžnik, ki od upnika zahteva povrnitev škode zaradi neutemeljene ali

    neopravičene začasne odredbe, mora izkazati vse elemente

    odškodninskega delikta.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>