• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sodba in sklep I Cp 1592/2004
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50363
    ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 324, 324.
    ugovor - pobotni ugovor
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne

    nasprotna tožba, ampak gre za svojevrstno uveljavljanje

    nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje v obliki toženčeve

    izjave, ki naj služi zavrnitvi (delni ali v celoti) tožnikovega

    tožbenega zahtevka. Sodišče mora zato v izreku sodbe odločiti o

    obstoju tožnikove in toženčeve terjatve in jih nato, če obstoje

    zakonski pogoji za pobot, pobotati in eventualno tožniku dosoditi

    višek njegovega zahtevka. Če pa ugotovi, da terjatev toženca ne

    obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne

    obstoji terjatev toženca in s kondemnatorno odločitvijo izreči

    tožencu, da tožniku plača (tričlenski izrek sodbe - 3. odstavek 324.

    člena ZPP).

     
  • 182.
    VSL sklep II Cpg 554/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05285
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1, 27, 27/4, 35, 35/1.
    prekinitev izvršilnega postopka
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je z izbrisom dolžnika

    iz sodnega registra prenehala njegova pravna subjektiviteta, saj je

    takrat prenehal obstajati. Ker pa se je to zgodilo med postopkom, saj

    kot rečeno je dolžnik ob vložitvi predloga še obstajal bi moralo

    sodišče prve stopnje uporabiti določbe 3. točke 205. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom ZIZ, ki posebej urejajo takšno situacijo. Uporaba

    te določbe je potrebna zato, ker ima dolžnik po določbah ZFPPod (4.

    odst. 27. člena) naslednike (ustanovitelje), s katerimi je mogoče

    nadaljevati ta postopek v smislu določb 208. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZIZ.

     
  • 183.
    VSL sodba in sklep IV Cp 2569/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51338
    ZZZDR člen 106, 106/2, 106, 106/2.
    varstvo in vzgoja otroka
    Namen stikov s staršem, ki otroka nima pri sebi, je med

    drugim v ohranitvi odnosov, ki sicer obstajajo med starši in

    otroki, ki živijo skupaj. Te odnose odlikuje enakopravnost

    pri izvrševanju pravic in dolžnosti staršev vzdrževati,

    izobraževati in vzgajati svoje otroke. Tudi če starša ne

    živita več skupaj, to ne pomeni, da tisti od staršev, pri

    katerem je otrok, nima nobenih dolžnosti v zvezi s stiki med

    otrokom in staršem, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in

    vzgojo. Prav nasproten zaključek izhaja iz 2. odst. 106. čl.

    Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS,

    št. 69/04, ZZZDR-UPB1), iz katerega izhaja, da mora tisti od

    staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, ne samo

    opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, ampak je

    zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Nobenega dvoma ne more

    biti, da je pomemben element, ki pri otroku vzpostavi

    ustrezen, to je pozitiven odnos do stikov, tudi okoliščina,

    da otroka v varstvo k drugemu roditelju pripelje en

    roditelj, drugi pa ga odpelje nazaj. S tem se otroku pokaže, da sta

    pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu

    do njega enakopravna.

     
  • 184.
    VSL sodba I Kp 1541/2004
    8.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22657
    ZKP člen 144, 144.
    oškodovanec
    Neutemeljena je pritožbena navedba, da I. Š. ni bil oškodovanec v

    času storitve kaznivega dejanja, ker je bil lastnik vozila njegov

    oče. Oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali

    premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (6.

    alineja 144. člena ZKP). Priča Š. je povedal, da je bil sicer avto

    pisan na njegovega očeta, vendar pa mu je avto oče dal in ga je

    uporabljal samo on, kasneje pa ga je tudi dedoval po očetu, zato je

    sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je Š. oškodovanec, saj je

    bila s kaznivim dejanjem prekršena njegova premoženjska pravica in

    sicer je bil poškodovan avto, ki ga je oškodovanec uporabljal. Samo

    dejstvo, da je bilo lastništvo pisano na očeta ne vpliva na položaj

    I. Š. kot oškodovanca. Zato pritožnik v tem delu ne more uspeti.

     
  • 185.
    VSL sodba in sklep I Cp 1629/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50562
    ZOR člen 66, 71, 73, 458, 66, 71, 73, 458.
    navidezna pogodba - realizacija pogodbe - prodaja - bodoča stvar
    Načelo popolnosti listine (velja le tisto, kar je v predpisani obliki

    zapisano) velja le do tedaj, ko je sicer ustno sklenjena pogodba ali

    ustno sklenjeni del pogodbe, glede katere je sicer predpisana pisna

    oblika, realiziran v smislu specialne določbe cit. 73. člena ZOR. V

    tem primeru ima vse potrebne in veljavne pravne učinke tudi ustno

    sklenjena pogodba, za katero se sicer zahteva predpisana obličnost.

    Takšno ustno sklenjeno pogodbo pa je po pravilnih ugotovitvah

    prvostopnega sodišča predstavljal prav sporni disimulirani dogovor o

    prodaji garaže z nadzidkom glede na simulirani (navidezni) zapis v

    pogodbi o predkupni pravici. Neupoštevanje tega navideznega zapisa,

    ki ne izraža prave (resnične) volje pogodbenih strank, v izpodbijani

    sodbi, pomeni pravilno uporabo določbe 66. člena ZOR, po kateri

    navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, temveč velja

    prikriti pogodbeni dogovor, ki izraža pravo (resnično) voljo

    pogodbenih strank, če so izpolnjeni pogoji za njegovo veljavnost.

     
  • 186.
    VSL sklep III Cp 2071/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48545
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov
    V konkretnem primeru ni pomembno vprašanje, ali je bila dolžnica

    dejansko aktivna ali pasivna, temveč, ali bi glede na položaj, ki ga

    je imela v družbi, lahko bila aktivna družbenica. Tudi ne gre za

    odgovornost poslovodje za obveznosti družbe, temveč za obveznosti

    družbenika za dolgove izbrisane družbe.

     
  • 187.
    VSL sodba in sklep I Cp 1489/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50670
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZIZ člen 279, 279.
    povrnitev škode - začasna odredba - odškodninska odgovornost
    Dolžnik, ki od upnika zahteva povrnitev škode zaradi neutemeljene ali

    neopravičene začasne odredbe, mora izkazati vse elemente

    odškodninskega delikta.

     
  • 188.
    VSL sodba in sklep I Cp 1880/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50600
    ZOR člen 174, 177, 174, 177. ZTPDR člen 73, 73.
    objektivna odgovornost - negmotna škoda
    Nameščanje stebrov na keson kamiona, ker steklo zaradi teže,

    velikosti in oblike lahko zaniha in ga ni mogoče imeti pod kontrolo,

    pomeni opravljanje nevarne dejavnosti.

     
  • 189.
    VSL sklep I Cp 2748/05
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51147
    ZZK-1 člen 10, 10/1, 40, 40/1, 46, 46/1, 86, 86/1, 86/2, 88, 127, 127/1, 10, 10/1, 40, 40/1, 46, 46/1, 86, 86/1, 86/2, 88, 127, 127/1.
    vrstni red vpisa - zemljiška knjiga
    Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem

    redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče

    prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je prejelo listino, na podlagi

    katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

     
  • 190.
    VSL sodba II Cp 1526/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50925
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti.

     
  • 191.
    VSL sodba in sklep I Cp 1653/04
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL51141
    ZOR člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    procesno pobotanje - zastaranje
    Terjatev, ki je v času uveljavljanja procesnega pobota zastarana, je

    mogoče pobotati z iztoževano, če takrat ko so se stekli pogoji za

    pobot, še ni bila zastarana.

     
  • 192.
    VSL sklep IV Cp 1133/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51311
    ZJSRS člen 28, 28/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 275, 275.
    izpolnitev obveznosti
    Ker je dolžnik vedel, da upnik - sklad otroku plačuje nadomestilo

    preživnine, s plačili zakoniti zastopnici otroka, terjatev upnika -

    sklada ni prenehala.

     
  • 193.
    VSL sodba I Cp 949/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50635
    ZOR člen 414, 414.
    posojilo - solidarna odgovornost
    Dejstvo, da je sodba proti tožencu postala pravnomočna, ne pomeni, da

    je toženkina obveznost (posojilo se je zavezala vrniti solidarno s

    tožencem) prenehala. Toženka ne bi odgovarjala, če bi toženec s sodbo

    naloženo obveznost tudi izpolnil.

     
  • 194.
    VSL sklep IV Cp 929/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51337
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 21, 21/1, 58, 21, 21/1, 58. ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1.
    primernost izvršilnega naslova - obrestna mera - zamudne obresti
    Določilo 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

    predpisuje postopek, kako izvršilni sodnik odloča o spornih

    dejstvih, nikakor pa ne izključuje splošnega pravila o tem,

    kaj predstavlja predmet dokazovanja v pravdnem oz.

    izvršilnem postopku. Predmet dokazovanja so med drugim

    dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz.

    ugovore. Izjema pa velja za priznana dejstva (1. odst. 214. čl.

    Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), ki jih ni

    treba dokazovati. Upnika zatrjevanih plačil s strani dolžnika sicer

    nista izrecno priznala, vendar pa jih tudi nista zanikala. Novejša

    pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da so neprerekana

    dejstva izenačena s priznanimi dejstvi, zato niso predmet

    dokazovanja. Nobenega dvoma ne more biti, da sta se pravdni stranki s

    sodno poravnavo dogovorili za zamudne obresti kot zakonsko posledico

    zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, ne pa morda za pogodbene

    obresti. Obrestna mera zamudnih obresti je bila v spornem obdobju

    vseskozi predpisana z zakonskim predpisom (najprej z določbo 1. odst.

    277. čl. ZOR, nato z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, Ur. l.

    SFRJ, št. 57/89 in nazadnje z Zakonom o obrestni meri zamudnih

    obresti, Ur. l. RS, št. 14/92 in 13/93) in je zato določljiva.

     
  • 195.
    VSL sodba I Cp 870/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50593
    ZOR člen 200, 200. ZZDej člen 47, 57.
    škoda - zdravniška napaka - odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
    V obravnavanem primeru je bila zdravnica seznanjena s tem, da tožnica

    jemlje kontracepcijske tablete, dejstvo, da predpisano zdravilo

    Rifabutin lahko zmanjša učinkovitost teh sredstev, pa je izkazano z

    izvedenskim mnenjem. Če je navedeni rizik obstajal, bi morala

    zdravnica tožnico o tem riziku poučiti, in sicer ne glede na

    verjetnost tega stranskega učinka in ne glede na dejstvo, da na

    takšen primer v svoji dolgoletni zdravniški praksi še ni naletela.

    Pojasnilna dolžnost je zakonsko urejena dolžnost, ki jo je zdravnica

    dolžna spoštovati. Ker zdravnica tožnice ni poučila o spornem

    stranskem učinku predpisanega zdravila, je bila v obravnavanem

    primeru kršena pojasnilna dolžnost.

     
  • 196.
    VSL sklep II Cp 1987/2005
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50934
    ZPP člen 108, 108/4, 196, 319, 319/2, 108, 108/4, 196, 319, 319/2.
    razveza pogodbe - pasivna legitimacija - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - prodajna pogodba
    Vprašanje, ali je tožena pravilna stranka, je vprašanje pravilne

    uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka), ne pa

    preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo. Če tožba ne

    zajema vseh nujnih sospornikov, ne pride v poštev poprava tožbe.

    Čeprav tožnik zahtevi sodišča prve stopnje na popravo tožbe ni

    sledil, sodišče prve stopnje ni bilo upravičeno uporabiti določbe 4.

    odst. 108. čl. ZPP, ki jo v obrazložitvi navaja kot podlago za

    zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je torej procesna napačno, vendar je

    v primerjavi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (po materialnem pravu

    bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti) tožniku le v korist.

     
  • 197.
    VSL sklep I Cp 1716/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50335
    ZD člen 84.
    napotitev dediča na pravdo - vsebina oporoke - zakonito dedovanje - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino
    Določba 84. člena ZD daje v primeru, ko nastane dvom o pravi oporočiteljevi volji, prednost zakonitemu dedovanju pred oporočnim.
  • 198.
    VSL sodba IV Cp 1955/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51317
    ZZZDR člen 106, 106/5, 129, 129a, 106, 106/5, 129, 129a. ZPP člen 421, 421/2, 421/3, 421, 421/2, 421/3.
    sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - izvršljivost - vezanost na zahtevek
    Ker dejstvo spremembe odločbe o varstvu in vzgoji ni razvidno iz

    izreka sodbe (1. točka izreka), je pritožbeno sodišče v tem delu, da

    bi preprečilo situacijo, v kateri bi obstajala dva nasprotujoča si

    izvršilna naslova o tem, kateremu od staršev naj se zaupata v varstvo

    in vzgojo mladoletna otroka, po uradni dolžnosti delno ugodilo

    pritožbi tožeče stranke in sodbo v tem delu spremenilo tako, da je iz

    spremenjenega izreka razvidna kontinuiteta in odprava vzporednosti

    dveh izvršilnih naslovov.

    Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je tožeča stranka vsebino

    sodnega varstva, ki ga je zahtevala, začrtala le z uveljavljanjem

    spremembe odločbe o varstvu in vzgoji in preživninskim zahtevkom,

    medtem ko odvzema stikov ni terjala. Sodišče prve stopnje bi zato

    moralo pri odločanju ostati v mejah tega zahtevka (1. odstavek 2.

    člena ZPP). Od pravila vezanosti na zahtevek je mogoče v

    družinskopravnih sporih odstopiti samo v zakonskih (2. odstavek 421.

    člena ZPP) in paternitetnih sporih (422. člen ZPP), ne pa v sporu o

    vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok, ki je spor iz razmerij med

    starši in otroki (primerjaj z 2. odstavkom 406. člena ZPP).

    Prekoračitev zahtevka je absolutna bistvena kršitev postopka, vendar

    pa pritožbeno sodišče nanjo pazi le na zahtevo stranke, ne pa po

    uradni dolžnosti (3. odstavek 350. člena ZPP).

     
  • 199.
    VSK sodba I Cp 466/2004
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01154
    ZPP člen 188, 188/4, 192, 192/1, 188, 188/4, 192, 192/1.
    sosporništvo - umik tožbe
    Iz besedila 1. odst. 192. čl. ZPP izhaja, da nastopi pogoj za obravnavanje tožbe proti eventualnemu sosporniku, če je tožbeni zahtevek proti prvi toženi stranki pravnomočno zavrnjen.

    Dejstvo, da je bil končan z umikom tožbe in ne s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka, po mnenju pritožbenega sodišča ni odločilno, saj položaj tožnika ne more biti slabši, če tožbo proti primarno toženemu umakne, kot če se odpove tožbenemu zahtevku proti temu tožencu in bi odpovedi sledila sodba na podlagi odpovedi.

    Pri umiku tožbe se šteje kot da tožba proti stranki, proti kateri je bila umaknjena, sploh ni bila vložena (4. odst. 188. čl. ZPP). Ker je bila umaknjena tožba proti primarno toženi stranki, se je postopek za to toženo stranko končal in s tem je nastopil pogoj v procesu samem, da se obravnava tožba proti podrejeno toženi stranki, ki jo je tožeča stranka tožila že od vsega začetka in o čemer je bil toženec tudi od vsega začetka s prejemom tožbe zaradi odgovora seznanjen.

     
  • 200.
    VSL sklep IV Cp 1294/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51328
    ZZZDR člen 106, 106/6, 106, 106/6.
    pravica
    Ker se je v predmetnem sporu izpostavilo vprašanje preprečevanja

    stikov med očetom in mladoletno B. s strani matere, je to,

    upoštevajoč abstraktno dejansko stanje iz 6. odstavka 106.

    člena ZZZDR-UPB1, terjalo razčiščevanje določenih

    pravnorelevantnih okoliščin.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>