• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sodba in sklep IV Cp 2569/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51338
    ZZZDR člen 106, 106/2, 106, 106/2.
    varstvo in vzgoja otroka
    Namen stikov s staršem, ki otroka nima pri sebi, je med

    drugim v ohranitvi odnosov, ki sicer obstajajo med starši in

    otroki, ki živijo skupaj. Te odnose odlikuje enakopravnost

    pri izvrševanju pravic in dolžnosti staršev vzdrževati,

    izobraževati in vzgajati svoje otroke. Tudi če starša ne

    živita več skupaj, to ne pomeni, da tisti od staršev, pri

    katerem je otrok, nima nobenih dolžnosti v zvezi s stiki med

    otrokom in staršem, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in

    vzgojo. Prav nasproten zaključek izhaja iz 2. odst. 106. čl.

    Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS,

    št. 69/04, ZZZDR-UPB1), iz katerega izhaja, da mora tisti od

    staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, ne samo

    opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, ampak je

    zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Nobenega dvoma ne more

    biti, da je pomemben element, ki pri otroku vzpostavi

    ustrezen, to je pozitiven odnos do stikov, tudi okoliščina,

    da otroka v varstvo k drugemu roditelju pripelje en

    roditelj, drugi pa ga odpelje nazaj. S tem se otroku pokaže, da sta

    pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu

    do njega enakopravna.

     
  • 182.
    VSL sodba in sklep I Cp 1489/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50670
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZIZ člen 279, 279.
    povrnitev škode - začasna odredba - odškodninska odgovornost
    Dolžnik, ki od upnika zahteva povrnitev škode zaradi neutemeljene ali

    neopravičene začasne odredbe, mora izkazati vse elemente

    odškodninskega delikta.

     
  • 183.
    VSL sklep II Cpg 554/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05285
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1, 27, 27/4, 35, 35/1.
    prekinitev izvršilnega postopka
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je z izbrisom dolžnika

    iz sodnega registra prenehala njegova pravna subjektiviteta, saj je

    takrat prenehal obstajati. Ker pa se je to zgodilo med postopkom, saj

    kot rečeno je dolžnik ob vložitvi predloga še obstajal bi moralo

    sodišče prve stopnje uporabiti določbe 3. točke 205. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom ZIZ, ki posebej urejajo takšno situacijo. Uporaba

    te določbe je potrebna zato, ker ima dolžnik po določbah ZFPPod (4.

    odst. 27. člena) naslednike (ustanovitelje), s katerimi je mogoče

    nadaljevati ta postopek v smislu določb 208. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZIZ.

     
  • 184.
    VSL sklep I Cp 1716/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50335
    ZD člen 84.
    napotitev dediča na pravdo - vsebina oporoke - zakonito dedovanje - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino
    Določba 84. člena ZD daje v primeru, ko nastane dvom o pravi oporočiteljevi volji, prednost zakonitemu dedovanju pred oporočnim.
  • 185.
    VSL sklep I Cp 622/2004
    8.6.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50672
    ZOR člen 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3, 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3.
    ničnost - posredniška pogodba - denarna kazen
    Pravna teorija je izoblikovala stališče, da gre za ničnostno sankcijo

    zaradi nedopustnosti le v primeru, če bi bila nedopustnost predpisana

    v splošnem interesu, ne pa, kadar gre za relativno nedopustnost med

    strankami. Tedaj pridejo v poštev druge sankcije, kot npr. delna

    ničnost ali prilagoditev razmerja. Zakon za kršitev načela

    enakovrednosti dajatev predpisuje drugačne sankcije kot ničnost.

    Specialno pravno pravilo za pogodbo o posredovanju oz. za

    sankcioniranje neenakih dajatev posrednika in naročnika je uzakonjeno

    v 3. odst. 822. čl. ZOR. Ta daje naročniku možnost, da od sodišča

    zahteva znižanje pretirano visoko dogovorjenega plačila posrednika,

    če plačilo (dajatev naročnika) bistveno presega posrednikov trud in

    storitev (dajatev posrednika). Navedena možnost pravzaprav specifično

    za pogodbo o posredovanju izpeljuje splošna pravna pravila o

    čezmernem prikrajšanju ali oderuški pogodbi, ki jih ZOR predvideva

    kot sredstvi za sanacijo kršitve temeljnega pravnega in moralnega

    načela enakosti dajatev.

     
  • 186.
    VSL sklep II Cp 1178/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50229
    ZD člen 106, 108, 110, 111, 106, 108, 110, 111.
    izročilna pogodba - darilo
    Ob upoštevanju določbe 107. člena ZD je taka izročitev premoženja

    veljavna, če se s tem strinjajo vsi otroci, posvojenci in drugi

    izročiteljevi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da po njem

    dedujejo. V konkretnem primeru po izročevalki dedujejo poleg tožnice

    tudi toženke, ki pa se z izročitvijo premoženja niso strinjale, zato

    se po določbi 1. odstavka 110. člena ZD šteje premoženje, ki je bilo

    predmet pogodbe in dodatka, kot darilo zapustnice tožnici, za

    katerega veljajo določbe ZD o darilih, ki jih je prednik dal dedičem.

     
  • 187.
    VSL sklep III Cp 2071/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48545
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov
    V konkretnem primeru ni pomembno vprašanje, ali je bila dolžnica

    dejansko aktivna ali pasivna, temveč, ali bi glede na položaj, ki ga

    je imela v družbi, lahko bila aktivna družbenica. Tudi ne gre za

    odgovornost poslovodje za obveznosti družbe, temveč za obveznosti

    družbenika za dolgove izbrisane družbe.

     
  • 188.
    VSL sodba in sklep I Cp 1629/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50562
    ZOR člen 66, 71, 73, 458, 66, 71, 73, 458.
    navidezna pogodba - realizacija pogodbe - prodaja - bodoča stvar
    Načelo popolnosti listine (velja le tisto, kar je v predpisani obliki

    zapisano) velja le do tedaj, ko je sicer ustno sklenjena pogodba ali

    ustno sklenjeni del pogodbe, glede katere je sicer predpisana pisna

    oblika, realiziran v smislu specialne določbe cit. 73. člena ZOR. V

    tem primeru ima vse potrebne in veljavne pravne učinke tudi ustno

    sklenjena pogodba, za katero se sicer zahteva predpisana obličnost.

    Takšno ustno sklenjeno pogodbo pa je po pravilnih ugotovitvah

    prvostopnega sodišča predstavljal prav sporni disimulirani dogovor o

    prodaji garaže z nadzidkom glede na simulirani (navidezni) zapis v

    pogodbi o predkupni pravici. Neupoštevanje tega navideznega zapisa,

    ki ne izraža prave (resnične) volje pogodbenih strank, v izpodbijani

    sodbi, pomeni pravilno uporabo določbe 66. člena ZOR, po kateri

    navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, temveč velja

    prikriti pogodbeni dogovor, ki izraža pravo (resnično) voljo

    pogodbenih strank, če so izpolnjeni pogoji za njegovo veljavnost.

     
  • 189.
    VSL sklep IV Cp 2416/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51315
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    krivda - nov dokaz - izvršba - ugovor
    V pritožbenem postopku velja načelo prepovedi navajanja

    novot z omejitvijo, da je navajanje novih dejstev in dokazov

    dopustno, če je izpolnjen pogoj nekrivde (primerjaj s 1.

    odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi

    s 15. členom ZIZ). Nobenega dvoma ne more biti, da je

    nekrivda podana, če gre za dokaze, glede katerih je stranka

    pridobila možnost, da jih uveljavlja šele po vložitvi

    ugovora. Ker v konkretnem primeru ponujeni dokaz izvira iz časa po

    vložitvi ugovora (zakonita zastopnica je bila v pravdnem postopku

    zaslišana 13.4.2004), a iz obdobja pred odločitvijo o ugovoru z

    izpodbijanim sklepom z dne 21.2.2005, je pogoj nekrivde izpolnjen.

     
  • 190.
    VSL sklep I Cp 1769/2004
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50595
    ZD člen 133, 136, 136/2, 138, 133, 136, 136/2, 138.
    odpoved dediščini - odstop dednega deleža
    Pritožnica, ki se je kot dedinja odpovedala dedovanju, v pritožbi pa

    zatrjuje, da ni vedela, da bi morala pri svoji dedni izjavi izrecno

    napisati, da želi, da bi njen delež pripadal njenemu bratu, je bila v

    pravni zmoti, ki ni upoštevna. Odpovedi dedovanju, ki je nepreklicna,

    zato ne more uspešno izpodbijati.

     
  • 191.
    VSL sodba II Cp 1730/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50916
    ZOR člen 170, 172, 376, 170, 172, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve - odgovornost za drugega
    Ker je tožnik oškodovanec zvedel že ob samem dogodku dne 21.9.1996,

    ko naj bi bil pretepen na policijski postaji, da sta mu škodo

    povzročila dva policista in mu je bil tedaj znan tudi obseg škode, je

    začel teči zastaralni rok po 367. čl. ZOR, saj je že tedaj vedel za

    vse elemente, ki so mu omogočali uveljavitev odškodninskega zahtevka

    zoper odgovorno osebo Republiko Slovenijo in ne šele tedaj, ko je

    zvedel za konkretna imena policistov, ki naj bi ga poškodovala. Datum

    slednjega bi bil pomemben za začetek teka zastaralnega roka le v

    primeru, če bi tožbo oškodovanec vložil direktno zoper povzročitelja.

     
  • 192.
    VSL sodba I Cpg 680/2002
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05550
    ZOR člen 361, 369, 374, 376, 376/3, 388, 389, 361, 369, 374, 376, 376/3, 388, 389. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-2, 184, 183, 183/1, 183/1-2, 184.
    pobotni ugovor - nasprotna tožba - litispendenca - zastaranje
    Pritožnica zmotno meni, da je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi

    zastaran, ker zaradi umika pobotnega ugovora skladno s 389. čl. ZOR

    zastaranje v takem primeru ni bilo pretrgano, zato je terjatev ob

    vložitvi nasprotne tožbe zastarala.

    Prav zato, ker v primeru že prej uveljavljanega pobotnega ugovora ni

    mogoče kasneje vložiti še nasprotne tožbe za isto terjatev, ker gre

    po procesni teoriji (Juhart - Civilno-procesno pravo FLRJ - stran

    297), pa tudi sodni praksi za litispendenco, torej za uveljavljanje

    istega zahtevka na dva različna procesna načina, je pravilno stališče

    prvostopenjskega sodišča, da identiteta zahtevka tožene stranke z

    nadomestitvijo pobotnega ugovora z nasprotno tožbi ni bila

    spremenjena. Čim pa je tako, z vložitvijo in dovolitvijo nasprotne

    tožbe implicitno hkrati umaknjen pobotni ugovor (ker je bil

    nadomeščen z nasprotno tožbo), ne more imeti učinkov na

    materialnopravnem področju). Pravilno je stališče prvostopenjskega

    sodišča, da ima vloženi pobotni ugovor glede zastaranja enake učinke

    kot tožba, da je šlo z vložitvijo nasprotne tožbe zgolj za

    preoblikovanje istega zahtevka v procesnem smislu in da smiselno ob

    vložitvi nasprotne tožbe umaknjen pobotni ugovor zato nima učinka

    umika tožbe,.

     
  • 193.
    VSL sodba in sklep I Cp 1031/2004
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50620
    ZOR člen 436, 436. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 27, 27/4, 35.
    rok za prijavo terjatev - pasivna legitimacija - odstop terjatve
    Določba 2. odstavka 394. člena ZGD veže enoletni rok uveljavljanja

    terjatev upnikov do družbenikov na objavo izbrisa družbe iz registra,

    kar pomeni, da veže rok na 35. člen ZFPPod.

     
  • 194.
    VSK sklep I Cp 452/2004
    8.6.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK01155
    ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1, 5, 5/1, 42, 42/1. ZPP člen 220, 220/1, 220, 220/1.
    imisije - ogled
    1.V sosedskem sporu je ogled odločilnega pomena, saj gre za spor, kjer se lahko sodnik z neposrednim čutnim zaznavanjem prepriča o utemeljenosti trditev ene oz. druge stranke v postopku.

    2.Imisije predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedsko pravnih institutov, za sosedsko pravo pa je značilno, da se ne omejuje samo na pravna razmerja nepremičnin, ki neposredno mejijo, ampak tudi na oddaljene nepremičnine in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.

     
  • 195.
    VSL sklep IV Cp 1294/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51328
    ZZZDR člen 106, 106/6, 106, 106/6.
    pravica
    Ker se je v predmetnem sporu izpostavilo vprašanje preprečevanja

    stikov med očetom in mladoletno B. s strani matere, je to,

    upoštevajoč abstraktno dejansko stanje iz 6. odstavka 106.

    člena ZZZDR-UPB1, terjalo razčiščevanje določenih

    pravnorelevantnih okoliščin.

     
  • 196.
    VSL sodba II Cp 1526/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50925
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti.

     
  • 197.
    VSL sodba I Cp 2282/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50587
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. ZOR člen 414, 414.
    plačilo oskrbnine za vrtec - solidarna odgovornost
    Roditelj, ki plačuje preživnino in ne živi v družinski skupnosti z

    drugim roditeljem, ni solidarno odgovoren z drugim roditeljem za

    plačilo oskrbnine.

     
  • 198.
    VSL sodba in sklep I Cp 1880/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50600
    ZOR člen 174, 177, 174, 177. ZTPDR člen 73, 73.
    objektivna odgovornost - negmotna škoda
    Nameščanje stebrov na keson kamiona, ker steklo zaradi teže,

    velikosti in oblike lahko zaniha in ga ni mogoče imeti pod kontrolo,

    pomeni opravljanje nevarne dejavnosti.

     
  • 199.
    VSK sodba I Cp 466/2004
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01154
    ZPP člen 188, 188/4, 192, 192/1, 188, 188/4, 192, 192/1.
    sosporništvo - umik tožbe
    Iz besedila 1. odst. 192. čl. ZPP izhaja, da nastopi pogoj za obravnavanje tožbe proti eventualnemu sosporniku, če je tožbeni zahtevek proti prvi toženi stranki pravnomočno zavrnjen.

    Dejstvo, da je bil končan z umikom tožbe in ne s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka, po mnenju pritožbenega sodišča ni odločilno, saj položaj tožnika ne more biti slabši, če tožbo proti primarno toženemu umakne, kot če se odpove tožbenemu zahtevku proti temu tožencu in bi odpovedi sledila sodba na podlagi odpovedi.

    Pri umiku tožbe se šteje kot da tožba proti stranki, proti kateri je bila umaknjena, sploh ni bila vložena (4. odst. 188. čl. ZPP). Ker je bila umaknjena tožba proti primarno toženi stranki, se je postopek za to toženo stranko končal in s tem je nastopil pogoj v procesu samem, da se obravnava tožba proti podrejeno toženi stranki, ki jo je tožeča stranka tožila že od vsega začetka in o čemer je bil toženec tudi od vsega začetka s prejemom tožbe zaradi odgovora seznanjen.

     
  • 200.
    VSC sklep Cp 1043/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01272
    ZIZ člen 21, 21.
    vsebina predloga za izvršbo - obresti - zahtevek
    Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>