uporaba tujega prava - povrnitev negmotne škode - odmera odškodnine
Glede na načelo pravne kontinuitete veljavnosti mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo (3. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije), se glede presoje, katero pravo je treba uporabiti v obravnavanem
primeru, upošteva določila Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče. To konvencijo je ratificirala nekdanja SFRJ, RS pa jo je z aktom o ratifikaciji nasledstva prevzela. Tudi Republika Hrvaška je pridobila status države pogodbenice te konvencije. Konvencijo je treba uporabiti glede na določilo 4. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oziroma 3. členu Zakona o ureditvi
kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, za katerega pritožba navaja, da velja v Republiki Hrvaški. To določilo uveljavlja načelo primata mednarodnih pogodb nad pravili notranjega prava. Konvencija pa v 3. členu odkazuje na uporabo prava države, v kateri se je pripetila nesreča, torej v konkretnem primeru na uporabo hrvaškega prava. V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom, uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje
kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Osnovni namen odškodnine za nematerialno škodo tudi po hrvaškem pravu je satisfakcija. Pritožbeno sodišče sodi, da učinek uporabe tega tujega prava ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj ta namen odmerjena odškodnina dosega tudi po slovenskem pravnem redu.
ZTLR člen 20, 20/1, 20/2, 33, 20, 20/1, 20/2, 33. ZIZ člen 243, 243.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - ugovor dolžnika - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Zamudna sodba, s katero se razvezuje izročilna pogodba, na podlagi
katere sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin iz vložka X postala
dolžnika, in ki vzpostavlja lastninsko pravico nazaj na izročevalko,
je postala pravnomočna šele po izdaji sklepa o zavarovanju. Glede na
to se dolžnika v ugovoru ne moreta uspešno sklicevati na predmetno
sodbo in na podlagi le - te zatrjevati, da nista več lastnika
predmetnih nepremičnin, čeprav sta v zemljiški knjigi vpisana kot
lastnika.
Ker se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z
vpisom v zemljiško knjigo, se dolžnika v ugovoru tudi ne moreta
uspešno sklicevati na kupoprodajno pogodbo in zatrjevati, da sta
nepremičnine iz vložka Y, katerih zemljiškoknjižna lastnika sta, s to