• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 16
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep III Cpg 123/2005
    30.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05751
    ZPPSL člen 33, 33/2, 33, 33/2.
    predhodno vprašanje
    O vprašanju upravičenosti vložitve umika predloga za prisilno poravnavo in vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju, v postopku prisilne poravnave.
  • 2.
    VSL sodba in sklep I Cpg 254/2004
    30.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05549
    ZOR člen 26, 26.
    pogodba - zloraba
    Za obligacijsko razmerje je (med drugim) značilno, da gre za razmerje med najmanj dvema različnima subjektoma (prim. 26. člen ZOR). To pomeni, da o nastanku pogodbenega razmerja lahko govorimo le, če gre za izjavi volje različnih subjektov. Iz trditev tožene stranke pa sledi, da je direktorica najemnika (sedaj izbrisane družbe S.) N. M. delala za naročnika sporne komercialne linije (sedaj izbrisane) družbe M.. Te trditve obrambe govorijo v prid možnosti kvalifikacije, da je šlo zgolj za navidezno obligacijsko razmerje. Navidezno zato, ker bi zatrjevana osebna povezava med najemnikom - koristnikom komercialne linije in naročnikom te komercialne linije lahko govorila v prid stališču o zlorabi telefonske številke, katere lastnica je tožena stranka, v svojo korist.
  • 3.
    VDSS sodba Pdp 1842/2004
    30.6.2005
    DELOVNO RAZMERJE
    VDS03246
    ZDR člen 83, 83/2.
    novi ZDR - izredna odpoved PZ - kršitev pogodbenih obveznosti - zagovor delavca
    Tožena stranka ni dokazala, da je tožnici omogočila zagovor v zvezi z podano izredno odpovedjo PZ (83/2 člen ZDR), zato je podana izredna odpoved PZ nezakonita. Tožnica je namreč za prvi razpisani termin za podajo zagovora prosila, da se ta preloži in se ji omogoči več časa za pridobitev zastopnika, tožena stranka pa ni dokazala, da je tožnici omogočila kasneje podati zagovor, čeprav je trdila, da je tožnico na zagovor vabila trikrat.
  • 4.
    VSL sklep IV Cp 3192/2005
    30.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51326
    URS člen 33, 34, 35, 36, 33, 34, 35, 36. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 411/2, 411/2.
    izselitev iz stanovanja - nasilniško obnašanje
    Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, tožnica pa je le zatrjevala le en hud konflikt, je odločitev, da se mora toženec izseliti iz solastne hiše preuranjena za pravilno uporabo 2. odstavka 411. člena ZPP v zvezi z 272. členom ZIZ. Gre za konkurenco več z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (lastninska pravica, pravica do nedotakljivosti stanovanja in pravica do varnosti, telesne integritete in človeškega dostojanstva), zato mora biti dejansko stanje zadosti ugotovljeno, pa čeprav sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi stopnje verjetnosti.
  • 5.
    VSL sodba II Cp 2036/2004
    30.6.2005
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50046
    ZUKZ člen 3. ZMZPP člen 4.
    uporaba tujega prava - povrnitev negmotne škode - odmera odškodnine
    Glede na načelo pravne kontinuitete veljavnosti mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo (3. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije), se glede presoje, katero pravo je treba uporabiti v obravnavanem primeru, upošteva določila Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče. To konvencijo je ratificirala nekdanja SFRJ, RS pa jo je z aktom o ratifikaciji nasledstva prevzela. Tudi Republika Hrvaška je pridobila status države pogodbenice te konvencije. Konvencijo je treba uporabiti glede na določilo 4. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oziroma 3. členu Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, za katerega pritožba navaja, da velja v Republiki Hrvaški. To določilo uveljavlja načelo primata mednarodnih pogodb nad pravili notranjega prava. Konvencija pa v 3. členu odkazuje na uporabo prava države, v kateri se je pripetila nesreča, torej v konkretnem primeru na uporabo hrvaškega prava. V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom, uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Osnovni namen odškodnine za nematerialno škodo tudi po hrvaškem pravu je satisfakcija. Pritožbeno sodišče sodi, da učinek uporabe tega tujega prava ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj ta namen odmerjena odškodnina dosega tudi po slovenskem pravnem redu.
  • 6.
    VSL sodba I Kp 678/2005
    30.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22660
    KZ člen 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-1, 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-1.
    pravna opredelitev kaznivega dejanja
    Ob reševanju pritožbe zagovornika enega od obtožencev je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v škodo obeh obtožencev kršilo kazenski zakon, ker je njuno ravnanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I točka 1 KZ v zvezi s čl. 25 KZ. Izvedeni dokazni postopek je namreč pokazal, da oba obtoženca dejanje nista storila na vdoren način, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, saj že iz opisa ravnanja obtožencev izhaja, da je obtoženi I. M. z originalnimi ključi, ki jih je posedoval kot zaposleni natakar v tem lokalu, odklenil ključavnici na službenem vhodu ter nato kot uporabnik številke 4 na tipkovnici alarmne naprave vnesel številko kode 5911, ki jo je ravno tako posedoval v istem svojstvu. Oba obtoženca sta torej vstopila v lokal s ključi, ki jih je obtoženemu M. izročil oškodovani lastnik lokala, pri čemer M. enako kot do ključa tudi do kode alarma ni prišel na nezakonit način ali proti volji lastnika lokala. Čeprav je z izvršeno tatvino zlorabil zaupanje delodajalca, ko je ukradel denar, soobtoženi P. pa istočasno mobilni telefon, v njunem ravnanju niso podani znaki očitanega, pač pa le kaznivega dejanja tatvine, opredeljenega v I. odst. 211. čl. KZ. Za takšno kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen zapora do treh let ter je zato nova milejša pravna opredelitev ter nižja zagrožena kazen narekovala tudi ustrezno znižanje kazni obema obtožencema za to kaznivo dejanje.
  • 7.
    VDS sodba Pdp 1227/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03053
    ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 90, 90/3, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 90, 90/3.
    odpoved
    Zaradi zagotavljanja večje konkurenčnosti je tožena stranka reorganizirala delovni proces in del nalog, ki jih je na delovnem mestu kurirja opravljala tožnica, prenesla na druge delavce, del pa na Pošto, zato je dokazan poslovni razlog za odpoved PZ. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da tožena stranka dokazuje, da ne dosega predvidene prodaje, da so druge družbe uspešnjejše ipd., niti ne, da ukine tožničino delovno mesto.
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1152/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03037
    ZDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
    odpoved - izpolnitev obveznosti
    Za zakonitost podane redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga zadošča predhodno podano utemeljeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi PZ (1. odstavek 83. člena ZDR), pri čemer ZDR rokov in postopka glede opozorila ne določa. Zmotno pa je stališče, da mora delodajalec podati pisno opozorilo in ga vročiti delavcu v subjektivnem 30 dnevnem roku, odkar je zvedel za kršitev in storilca, ki je v ZDR določen za redno odpoved PZ iz krivdnega razloga oz. za uvedbo disciplinskega postopka.
  • 9.
    VDS sodba Pdp 769/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03034
    Zvrt člen 58, 58/2, 58, 58/2. ZDR člen 75, 75-7, 88, 88/1, 88/1-2, 109, 75, 75-7, 88, 88/1, 88/1-2, 109.
    pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
    Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi 7. alinee 75. člena ZDR v zvezi z 2. odst. 58. člena Zakona o vrtcih (ki določa, da delavcu, ki v roku 7 let od uveljavitve zakona ne pridobi zahtevane izobrazbe, preneha delovno razmerje), saj v predpisanem roku ni pridobila zahtevane izobrazbe za delovno mesto pomočnice vzgojitelja, ki ga je zasedala. Ker je tožnici delovno razmerje prenehalo iz navedenega razloga, ne pa po 2. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR (odpoved PZ iz razloga nesposobnosti), tožnica ni upravičena do odpravnine po 109. členu ZDR.
  • 10.
    VDS sodba Pdp 284/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03031
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpovedni rok - šofer - delovno razmerje - dejanje majhnega pomena
    Pri odločitvi o nadaljevanju delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR) na delovnem mestu voznika avtobusa je sodišče na strani tožene stranke upoštevalo izgubo zaupanja, na strani tožnika pa priznanje kršitve in kesanje, prijaznost, nekaznovanost in dejstvo, da si je protipravno pridobil manjše zneske. Ker je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnika, česar vse zgoraj naštete okoliščine na tožnikovi strani niso uspele preprečiti, ob izpolnjenih pogojih za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni več mogoče.
  • 11.
    VDS sodba Pdp 1261/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03048
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni zakonita, če delodajalec ne dokaže obstoja poslovnega razloga po 82. členu ZDR.
  • 12.
    VSL sklep III Cp 3226/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49762
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    načelo kontradiktornosti
    Ker sodišče prve stopnje ni upniku vročilo sporočila banke, da naj bi bila terjatev plačana, sodišče ne bi smelo še izdati sklepa o ustavitvi izvršbe. Zato upnik ni imel možnosti, da se izjavi o pravnoodločilnih dejstvih.
  • 13.
    VSL sklep III Cp 2495/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49770
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71, 71/1, 71/1-1.
    obnova postopka - odlog izvršbe
    Na podlagi šele napovedane vložitve predloga za obnovo postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov, izvršbe ni mogoče odložiti.
  • 14.
    VSL sklep R 721/2005
    29.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51314
    ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost
    Po določbi 2. odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, če je kakšno drugo sodišče izključno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. V predmetnem sporu tožeča stranka regresno zahteva od tožene stranke - zavarovanca iz pogodbe za zavarovanje avtomobilske odgovornosti zaradi izgube zavarovalnih pravic plačilo denarnega zneska odškodnine, ki ga je plačala oškodovancu za škodo povzročeno v prometni nezgodi, ki jo je povzročila tožena stranka. Za spore o regresnih odškodninskih zahtevkih zavarovalnice proti regresnim dolžnikom pa ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti, temveč izbirno pristojnost in sicer ali splošno pristojnost po toženčevem prebivališču (člena 46/1 in 46/2 ZPP v zvezi s členom 47/1) ali pa po kraju storitve škodnega dejanja oziroma nastanka škodnih posledic (člen 52/1 v zvezi s členom 52/3 ZPP). Okrajno sodišče v L. se ob povedanem ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v T., temveč bi moralo tožbo vročiti tožencu, ki lahko edini ugovarja krajevni pristojnosti v predmetnem sporu najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (člen 22/1 ZPP). Zato je še naprej krajevno pristojno za odločanje v tem sporu.
  • 15.
    VSL sodba II Cp 1990/2004
    29.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL50926
    ZOR člen ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940, ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940.
    zavarovalni primer
    Zavarovalni primer definira 1. odstavek 898. člena ZOR kot dogodek, ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov, oziroma po 1. členu Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti O-80/I nenaden in presenetljiv dogodek. Zaužitje s streptokokom angine okužene hrane, zaradi katerega uživalec takšne hrane tudi zboli za angino, nedvomno predstavlja glede na gornjo definicijo zavarovalni primer.
  • 16.
    VSL sklep III Cp 2872/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49744
    ZIZ člen 250, 250/1.
    zastava - neposredno izvršljiv notarski zapis
    Izjava zastaviteljice, zapisana v posojilni pogodbi, da skupaj s posojilojemalcem kot porok in zavezanka iz te pogodbe soglaša, da je ta pogodba (v notarskem zapisu) za točno opredeljeno dajatev oz. plačilo neposredno izvršljiva, pomeni soglasje zastaviteljice, da se opravi izvršba na njeno zastavljeno nepremičnino.
  • 17.
    VSL sklep III Cp 3151/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49760
    ZN člen 64, 64. ZIZ člen 24, 24. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2, 431, 431/1, 431/1-2.
    prehod terjatve
    Po prevladujoči sodni praksi je pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki 1.odst. 431. člena ZPP, t.j. listina, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem primeru odstopnika terjatve).
  • 18.
    VSL sklep I Cp 2040/2005
    29.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50558
    SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - varstvo posesti - samopomoč
    Ne gre za dopustno samopomoč, če soposestnik odvzame drugemu soposestniku soposest prostora, pri čemer pa v svoji soposesti prostora ni bil prizadet. Toženec se zato neutemeljeno sklicuje na samopomoč (namestitev nove ključavnice na vhod v klet), ki jo utemeljuje s tem, da je tožnica uporabljala njegove stvari - ozimnico in cev za vodo v kleti.
  • 19.
    VSL sklep IV Cp 1172/05
    29.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51321
    ZZZDR člen 96, 96. OZ člen 99, 99.
    izpodbijanje
    Iz dejstev, ki so navedena v tožbi je razvidno, da tožnik želi izpodbiti veljavnost izjave o pripoznanju očetovstva, tožbeni zahtevek pa je oblikovan tako, kot da izpodbija domnevno očetovstvo otroka, rojenega v zakonski zvezi. Tožba je zato nesklepčna, saj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost zahtevka. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opozorilo, da bi moral tožnik s tožbo zajeti tudi mater otroka. Vendar je sodišče ravnalo pravilno, ko je najprej ocenjevalo pravočasnost tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da bi bila tožba za izpodbijanje očetovstva po drugem odstavku 96. čl. ZZZDR prepozna. Prepozna pa je tudi tožba za izpodbijanje veljavnosti izjave o pripoznanju očetovstva. Izjavo o pripoznanju očetovstva se lahko kot izjavo volje zaradi napak v volji izjavitelja izpodbija v rokih, določenih v 99. členu OZ - torej v enem letu od dneva, ko je tožnik izvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile, pravica zahtevati razveljavitev izjave pa preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
  • 20.
    VSL sklep IV Cpg 53/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05744
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1, 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1.
    izbris iz sodnega registra
    Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve) kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31. člen ZIZ). Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno prenehanje. Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod. S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 16
  • >
  • >>