• Najdi
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba Pdp 1227/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03053
    ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 90, 90/3, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 90, 90/3.
    odpoved
    Zaradi zagotavljanja večje konkurenčnosti je tožena stranka

    reorganizirala delovni proces in del nalog, ki jih je na delovnem

    mestu kurirja opravljala tožnica, prenesla na druge delavce, del pa

    na Pošto, zato je dokazan poslovni razlog za odpoved PZ. Za

    zakonitost odpovedi ni potrebno, da tožena stranka dokazuje, da ne

    dosega predvidene prodaje, da so druge družbe uspešnjejše ipd., niti

    ne, da ukine tožničino delovno mesto.
  • 2.
    VDS sodba Pdp 1261/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03048
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni zakonita, če delodajalec ne

    dokaže obstoja poslovnega razloga po 82. členu ZDR.

     
  • 3.
    VDS sodba Pdp 1152/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03037
    ZDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
    odpoved - izpolnitev obveznosti
    Za zakonitost podane redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga

    zadošča predhodno podano utemeljeno pisno opozorilo na

    izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi PZ (1. odstavek

    83. člena ZDR), pri čemer ZDR rokov in postopka glede

    opozorila ne določa. Zmotno pa je stališče, da mora

    delodajalec podati pisno opozorilo in ga vročiti delavcu v

    subjektivnem 30 dnevnem roku, odkar je zvedel za kršitev in

    storilca, ki je v ZDR določen za redno odpoved PZ iz

    krivdnega razloga oz. za uvedbo disciplinskega postopka.

     
  • 4.
    VSL sodba II Cp 2036/2004
    30.6.2005
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50046
    ZUKZ člen 3. ZMZPP člen 4.
    uporaba tujega prava - povrnitev negmotne škode - odmera odškodnine
    Glede na načelo pravne kontinuitete veljavnosti mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo (3. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije), se glede presoje, katero pravo je treba uporabiti v obravnavanem

    primeru, upošteva določila Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče. To konvencijo je ratificirala nekdanja SFRJ, RS pa jo je z aktom o ratifikaciji nasledstva prevzela. Tudi Republika Hrvaška je pridobila status države pogodbenice te konvencije. Konvencijo je treba uporabiti glede na določilo 4. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oziroma 3. členu Zakona o ureditvi

    kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, za katerega pritožba navaja, da velja v Republiki Hrvaški. To določilo uveljavlja načelo primata mednarodnih pogodb nad pravili notranjega prava. Konvencija pa v 3. členu odkazuje na uporabo prava države, v kateri se je pripetila nesreča, torej v konkretnem primeru na uporabo hrvaškega prava. V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom, uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje

    kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Osnovni namen odškodnine za nematerialno škodo tudi po hrvaškem pravu je satisfakcija. Pritožbeno sodišče sodi, da učinek uporabe tega tujega prava ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj ta namen odmerjena odškodnina dosega tudi po slovenskem pravnem redu.

     
  • 5.
    VDS sodba Pdp 284/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03031
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpovedni rok - šofer - delovno razmerje - dejanje majhnega pomena
    Pri odločitvi o nadaljevanju delovnega razmerja do izteka odpovednega

    roka (1. odstavek 110. člena ZDR) na delovnem mestu voznika avtobusa

    je sodišče na strani tožene stranke upoštevalo izgubo zaupanja, na

    strani tožnika pa priznanje kršitve in kesanje, prijaznost,

    nekaznovanost in dejstvo, da si je protipravno pridobil manjše

    zneske. Ker je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnika, česar vse

    zgoraj naštete okoliščine na tožnikovi strani niso uspele preprečiti,

    ob izpolnjenih pogojih za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR, nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega

    roka ni več mogoče.

     
  • 6.
    VSL sodba in sklep I Cpg 254/2004
    30.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05549
    ZOR člen 26, 26.
    pogodba - zloraba
    Za obligacijsko razmerje je (med drugim) značilno, da gre za razmerje

    med najmanj dvema različnima subjektoma (prim. 26. člen ZOR). To

    pomeni, da o nastanku pogodbenega razmerja lahko govorimo le, če gre

    za izjavi volje različnih subjektov. Iz trditev tožene stranke pa

    sledi, da je direktorica najemnika (sedaj izbrisane družbe S.) N. M.

    delala za naročnika sporne komercialne linije (sedaj izbrisane)

    družbe M..

    Te trditve obrambe govorijo v prid možnosti kvalifikacije, da je šlo

    zgolj za navidezno obligacijsko razmerje. Navidezno zato, ker bi

    zatrjevana osebna povezava med najemnikom - koristnikom komercialne

    linije in naročnikom te komercialne linije lahko govorila v prid

    stališču o zlorabi telefonske številke, katere lastnica je tožena

    stranka, v svojo korist.

     
  • 7.
    VSL sklep IV Cp 3192/2005
    30.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51326
    URS člen 33, 34, 35, 36, 33, 34, 35, 36. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 411/2, 411/2.
    izselitev iz stanovanja - nasilniško obnašanje
    Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, tožnica

    pa je le zatrjevala le en hud konflikt, je odločitev, da se mora

    toženec izseliti iz solastne hiše preuranjena za pravilno uporabo 2.

    odstavka 411. člena ZPP v zvezi z 272. členom ZIZ. Gre za konkurenco

    več z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin

    (lastninska pravica, pravica do nedotakljivosti stanovanja in pravica

    do varnosti, telesne integritete in človeškega dostojanstva), zato

    mora biti dejansko stanje zadosti ugotovljeno, pa čeprav sodišče

    odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi stopnje

    verjetnosti.

     
  • 8.
    VSL sklep III Cpg 123/2005
    30.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05751
    ZPPSL člen 33, 33/2, 33, 33/2.
    predhodno vprašanje
    O vprašanju upravičenosti vložitve umika predloga za prisilno

    poravnavo in vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je

    bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju, v postopku prisilne

    poravnave.

     
  • 9.
    VDS sodba Pdp 769/2004
    30.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03034
    Zvrt člen 58, 58/2, 58, 58/2. ZDR člen 75, 75-7, 88, 88/1, 88/1-2, 109, 75, 75-7, 88, 88/1, 88/1-2, 109.
    pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
    Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi 7. alinee

    75. člena ZDR v zvezi z 2. odst. 58. člena Zakona o vrtcih (ki

    določa, da delavcu, ki v roku 7 let od uveljavitve zakona ne pridobi

    zahtevane izobrazbe, preneha delovno razmerje), saj v predpisanem

    roku ni pridobila zahtevane izobrazbe za delovno mesto pomočnice

    vzgojitelja, ki ga je zasedala. Ker je tožnici delovno razmerje

    prenehalo iz navedenega razloga, ne pa po 2. alineji 1. odstavka 88.

    člena ZDR (odpoved PZ iz razloga nesposobnosti), tožnica ni

    upravičena do odpravnine po 109. členu ZDR.

     
  • 10.
    VSL sodba I Kp 678/2005
    30.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22660
    KZ člen 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-1, 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-1.
    pravna opredelitev kaznivega dejanja
    Ob reševanju pritožbe zagovornika enega od obtožencev je pritožbeno

    sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v škodo obeh obtožencev

    kršilo kazenski zakon, ker je njuno ravnanje pravno opredelilo kot

    kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I točka 1 KZ v zvezi s čl.

    25 KZ. Izvedeni dokazni postopek je namreč pokazal, da oba obtoženca

    dejanje nista storila na vdoren način, kot je to zmotno ugotovilo

    sodišče prve stopnje, saj že iz opisa ravnanja obtožencev izhaja, da

    je obtoženi I. M. z originalnimi ključi, ki jih je posedoval kot

    zaposleni natakar v tem lokalu, odklenil ključavnici na službenem

    vhodu ter nato kot uporabnik številke 4 na tipkovnici alarmne naprave

    vnesel številko kode 5911, ki jo je ravno tako posedoval v istem

    svojstvu. Oba obtoženca sta torej vstopila v lokal s ključi, ki jih

    je obtoženemu M. izročil oškodovani lastnik lokala, pri čemer

    M. enako kot do ključa tudi do kode alarma ni prišel na nezakonit

    način ali proti volji lastnika lokala. Čeprav je z izvršeno tatvino

    zlorabil zaupanje delodajalca, ko je ukradel denar, soobtoženi

    P. pa istočasno mobilni telefon, v njunem ravnanju niso podani znaki

    očitanega, pač pa le kaznivega dejanja tatvine, opredeljenega v I.

    odst. 211. čl. KZ. Za takšno kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen

    zapora do treh let ter je zato nova milejša pravna opredelitev ter

    nižja zagrožena kazen narekovala tudi ustrezno znižanje kazni obema

    obtožencema za to kaznivo dejanje.

     
  • 11.
    VSL sklep III Cp 2872/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49744
    ZIZ člen 250, 250/1, 250, 250/1.
    zastava - izvršljivost notarskega zapisa
    Izjava zastaviteljice, zapisana v posojilni pogodbi, da skupaj s

    posojilojemalcem kot porok in zavezanka iz te pogodbe soglaša, da je

    ta pogodba (v notarskem zapisu) za točno opredeljeno dajatev oz.

    plačilo neposredno izvršljiva, pomeni soglasje zastaviteljice, da se

    opravi izvršba na njeno zastavljeno nepremičnino.

     
  • 12.
    VSL sklep I Kp 71/2005
    29.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22661
    ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 368, 368/1, 368/2.
    napoved pritožbe - pritožba
    Če obdolženec v roku za napoved pritožbe vloži pritožbo, se šteje, da

    je s tem pravočasno vložil tudi pritožbo.

     
  • 13.
    VSL sodba II Cp 1990/2004
    29.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL50926
    ZOR člen ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940, ZOR člen 941, ZOR člen 898, 898/1, 940.
    zavarovalni primer
    Zavarovalni primer definira 1. odstavek 898. člena ZOR kot dogodek,

    ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje

    pogodbenikov, oziroma po 1. členu Splošnih pogojev za zavarovanje

    odgovornosti O-80/I nenaden in presenetljiv dogodek. Zaužitje s

    streptokokom angine okužene hrane, zaradi katerega uživalec takšne

    hrane tudi zboli za angino, nedvomno predstavlja glede na gornjo

    definicijo zavarovalni primer.

     
  • 14.
    VSL sklep III Cp 3118/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49746
    ZJC člen 2, 2/2, 2, 2/2.
    javno dobro
    Avtocesta je javno dobro in kot taka ni v pravnem prometu. Predmet

    javne dražbe v izvršilnem postopku ne more biti zemljišče, ki je

    sicer v zemljiški knjigi vpisana kot last dolžnice, v naravi pa je to

    zemljišče avtocesta, torej javno dobro.

     
  • 15.
    VSL sklep IV Cpg 53/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05744
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1, 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1.
    izbris iz sodnega registra
    Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je

    tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru

    neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve)

    kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo

    ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju

    izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede

    konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar

    eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na

    predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31.

    člen ZIZ).

    Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez

    poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba

    uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod

    torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno

    prenehanje.

    Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na

    podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za

    obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o

    gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja

    posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata

    registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka

    oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod.

    S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti

    registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.

     
  • 16.
    VSL sklep III Cp 2964/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49756
    ZIZ člen 57, 57/1, 57, 57/1.
    načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor
    Ker dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor ni predviden, ni

    kršeno načelo kontradiktornosti, če sodišče upnikov odgovor vroči

    dolžniku šele hkrati s sklepom o ugovoru.

     
  • 17.
    VSL sklep III Cp 3226/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49762
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    načelo kontradiktornosti
    Ker sodišče prve stopnje ni upniku vročilo sporočila banke, da naj bi

    bila terjatev plačana, sodišče ne bi smelo še izdati sklepa o

    ustavitvi izvršbe. Zato upnik ni imel možnosti, da se izjavi o

    pravnoodločilnih dejstvih.

     
  • 18.
    VSL sklep I Cp 2040/2005
    29.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50558
    SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - varstvo posesti - samopomoč
    Ne gre za dopustno samopomoč, če soposestnik odvzame drugemu

    soposestniku soposest prostora, pri čemer pa v svoji soposesti

    prostora ni bil prizadet. Toženec se zato neutemeljeno sklicuje na

    samopomoč (namestitev nove ključavnice na vhod v klet), ki jo

    utemeljuje s tem, da je tožnica uporabljala njegove stvari - ozimnico

    in cev za vodo v kleti.

     
  • 19.
    VSL sklep IV Cpg 58/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05570
    ZGD člen 21, 23, 23/1, 21, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2.
    varstvo firme
    Sedež družbe ni sestavina firme, zato ralični sedeži ne zadoščajo za

    jasno razlikovanje firm z enakim imenom.

     
  • 20.
    VSL sklep III Cp 2921/2005
    29.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48536
    ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
    vročanje sodnih pisanj - vročilnica - javna listina
    Pritožnica v pritožbi trdi, da tudi podpisa na pritožbah zoper sklep

    o ugotovitvi vrednosti nista podpisa pokojne prvotne dolžnice, vendar

    pa tudi za te trditve ne predlaga kakšnih relevantnih dokazov - to je

    predvsem postavitev izvedenca grafologa. Vročilnica oziroma

    povratnica je namreč javna listina v smislu določbe 1. odstavka 224.

    člena ZPP, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s

    strani pristojnega organa. Zato se v skladu z navedeno določbo

    domneva, da velja tisto, kar je zapisano na njej, za resnično. Ker iz

    povratnice, na podlagi katere je bila opravljena vročitev sklepa o

    izvršbi prvotni dolžnici, izhaja, da je pošiljko prejela, zapisala

    datum z besedo in podpisala povratnico J.Z., bi morala

    pritožnica zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi

    dokazi, česar pa zgolj s trditvami, da je tako datum na povratnici

    kot tudi sam podpis zapisala druga oseba ter da tudi podpisa na

    pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nista podpisa njene

    pravne prednice, in s predlogom za lastno zaslišanje, ne more doseči.

     
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>