OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00048647
ZZVZZ člen 63, 63/1, 63/2. ZPP člen 243.
zdravstvena dejavnost - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - plačilo zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade - pasivna legitimacija - splošni dogovor - ničnost določil - pravno vprašanje - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožeča stranka vtožuje plačilo na podlagi sklenjene Pogodbe med pravdnima strankama in ne na podlagi določil o odškodninski odgovornosti. Trdila je, da je za pravdni stranki zavezujoče določilo Splošnega dogovora, na podlagi katerega je tožena stranka zavračala plačilo za opravljene storitve pacientom povratnikom, nično in zato ne predstavlja veljavne pravne podlage za zavrnitev plačil za zdravstvene storitve, ki jih je tožeča stranka v okviru sklenjene Pogodbe, veljavnih predpisov in dopisa tožene stranke z dne 7. 8. 2018 morala opraviti. Glede na navedeno ni dvoma, da je tožena stranka, kot pogodbena stranka, pasivno legitimirana v tem sporu.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka, ker je zavrnilo predlog za postavitev izvedenca. Vprašanje, ali je posamezno določilo nično je pravno vprašanje. Odločitev o pravnih vprašanjih je v pristojnosti sodišča.
Trditve, da ima stvar številne bistvene, vizualne stvarne napake, ki jih je tožena stranka nemudoma po odkritju sporočila tožeči stranki, za presojo utemeljenosti jamčevalnih zahtevkov ne zadostujejo. Iz njih namreč ne izhajajo pravno odločilna dejstva, ki so skladno z določili OZ nujno potrebna za presojo obstoja stvarnih napak in pravočasnega grajanja.
Ker tožena stranka ni konkretizirala očitanih vizualnih stvarnih napak, ni pojasnila kdaj konkretno jih je opazila in kdaj konkretno jih je grajala ter komu jih je grajala, v tem delu ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede predpostavk za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanje tožene stranke in predlaganih prič) v smeri konkretizacije vizualnih stvarnih napak in pravočasnosti njihovega grajanja nepravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050486
OZ člen 472, 472/1.
odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - nenamenska poraba sredstev - odstopno upravičenje - dvostranska pogodba - izkazanost škode - delni odstop od pogodbe
Ker je do kršitve prišlo, ko tožnik od toženca še ni prejel nobenega plačila po pogodbi, je dejansko ostalo le pri poskusu nenamenske porabe javnih sredstev. Toženec se je zato kljub pogodbeno dogovorjenemu odstopnemu upravičenju s takojšnjim odstopom od pogodbe prenaglil. Tožniku bi smel zmanjšati ali celo odreči dogovorjeno plačilo le za prvi mesec oziroma za čas ugotovljene kršitve pogodbe, ni pa bil upravičen do razveze pogodbe tudi glede svojih bodočih obveznosti. Do te bi lahko prišlo šele potem, če bi tožnik kljub toženčevemu pozivu še naprej nalagal dela izven potrjenega programa javnega dela.
OZ člen 15, 18, 18/1, 69, 70, 70/1, 125, 130, 130/1.
sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po zastopniku - pogodba v breme tretjega - izjava volje
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da s strani tožene stranke podpisana dobavnica in s strani tožeče stranke izstavljen račun toženi stranki za dobavo in montažo termoizolacijske nadgradnje predstavljata dokazilo o sklenitvi pogodbe med pravdnima strankama. To ne drži. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, so to lahko le indici, iz katerih pa ne izhaja nujno, da sta pravdni stranki dejansko sklenili pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048245
SZ-1 člen 98. SPZ člen 93. ZPP člen 187.
pravica do posesti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - rok za izselitev iz stanovanja - izpraznitev nepremičnin - najemna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zakonska zveza - skupno premoženje zakoncev - povrnitev vlaganj najemnika - povrnitev koristi - subjektivna sprememba tožbe - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo
Toženka v tej pravdi ni dokazala, da ima brez soglasja tožnice oziroma njenega pravnega prednika pravico do nadaljnje posesti objektov in zemljišča v lasti tožnice.
Morebitna terjatev pritožnice na povrnitev vlaganj v nepremičnino ni pravno upošteven razlog, ko se presoja njeno upravičenje do posesti nepremičnine. Prav tako se pritožba neutemeljeno sklicuje na prekratek rok za izpraznitev nepremičnine. Odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 60 dni, velja pri odpovedi najemne pogodbe najemniku in ne v primeru uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00048644
Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2. Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) točka 14. Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje člen 2, 2/1, 2/1-c. URS člen 2. ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 42, 42/2, 44, 49, 49/1, 49/2. ZPVPJN-B člen 46. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2, 344, 344/1, 344/2.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javna naročila - postopek javnega naročila - kršitev pravil o javnem naročanju - sodno varstvo - ničnost pogodbe - izpodbojnost - izpodbojnost pogodbe - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti - povrnitev škode - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - odškodninska tožba - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - zahteva za revizijo - redna pravna sredstva - postopek s pritožbo - pravica do pritožbe - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
V postopku javnega naročanja gre oškodovanemu ponudniku pravno varstvo v odškodninskem postopku tako v primeru, ko lahko uspešno uveljavlja izpodbojnost pogodbe, kot tudi v primeru drugih kršitev pravil o javnem naročanju, ki ne sodijo med razloge za izpodbojnost pogodbe po 44. členu ZPVPJN.
ZPVPJN ne določa roka za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve drugih pravil javnega naročanja. ZPVPJN tudi ne določa, da bi bilo uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe procesna predpostavka odškodninske tožbe.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048438
OZ člen 564, 565.
pogodba o preužitku - darilna pogodba - namen pogodbenih strank - aleatornost pogodbe - dokazna stiska
Za izpolnjenost pogodbe o preužitku ni potrebno, da bi bil preužitkar deležen popolne in intenzivne nege po standardih negovalnih bolnišnic, temveč zadošča, da mu preživljalec nudi tisto pomoč in nego, ki jo preužitkar glede na svoje stanje potrebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00049594
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. URS člen 23. OZ člen 336, 336/1, 346. ZVPot člen 1a, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPP člen 315a, 315a/1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek - dajatveni zahtevek - zastaranje - zastaranje kondikcijskega zahtevka - ugovor zastaranja - neutemeljen ugovor - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - splošni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pravica do dostopa do sodišča - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - procesne kršitve
Treba je šteti, da je upnik pridobil pravico terjati izpolnitev, ko ta pravica postane učinkovita: ko jo ima od seznanitve z dejstvi, ki utemeljujejo ničnost pravnega posla in prikrajšanje, možnost uveljaviti. Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne le za dejanske okoliščine (na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe), ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.
ZVPot zagotavlja višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (kar je v skladu z 8. členom Direktive), saj presoje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe ne omejuje na nejasne in nerazumljive pogodbene pogoje. Poleg presoje, ali je pogodbeni pogoj o valuti vračila jasen in razumljiv (test transparentnosti), je vedno potrebna tudi presoja (ne)poštenosti pogodbenega pogoja.
najem poslovnih prostorov - najemnina za poslovne prostore - ničnost najemne pogodbe - namen ničnosti - protislovne navedbe - nemogoč predmet obveznosti - nedopusten nagib
Nagib je razumljen kot razlog, ki vodi stranko k sklenitvi pogodbe, a ne postane del pogodbene vsebine in (praviloma) sopogodbeniku niti ni znan. Tožena stranka je nedopustnost nagiba tožeče stranke utemeljila na okoliščinah v zvezi s tem, da bi tožeča stranka morala vedeti za pravno napako kotla, vendar pa ni podala nobenih konkretnih navedb oziroma dokaznih predlogov glede tega, da je prav védenje o teh napakah tožečo stranko vodilo v sklenitev sporne pogodbe. Ničnost je najstrožja sankcija v civilnopravnih razmerjih in je zato njena uporaba pridržana za specifične situacije, v katerih je treba nepravilnosti v razmerju sankcionirati z ničnostjo zaradi varstva javnega interesa. Zatrjevane domnevne nepravilnosti tega standarda po presoji višjega sodišča ne dosegajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048284
OZ člen 631. ZPP člen 188, 188/2.
spor majhne vrednosti - nepravočasen umik tožbe - nesklepčnost tožbe - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve - pripoznanje terjatve
Pogoji za neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika so pripoznanje izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do njega, dospelost podizvajalčeve terjatve, obstoj in dospelost izvajalčeve terjatve do naročnika, koneksnost terjatev in podizvajalčeva zahteva za neposredno plačilo od naročnika. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na strani tožeče stranke kot podizvajalke. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil obstoj njene terjatve do izvajalke pripoznan s strani slednje, prav tako pa tudi ni zatrjevala, da sta dospeli terjatev tožeče stranke do izvajalke ter terjatev te družbe (za iste storitve) do tožene stranke. V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena pa manjkajoče trditvene podlage načeloma ne more nadomeščati izvajanje dokazov (t. i. informativni dokaz). Pravilno je zato ugotovilo, da iz tožbenih trditev (in iz ugovornih trditev tožene stranke) ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), in je posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
Okoliščina, da je zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko izdalo zamudno, zoper prvo toženca (pritožnika) pa „navadno“ sodbo, na omenjeno ugotovitev (o obstoju „enotne“ sodbe oziroma ene odločitve, ki se nanaša na vse tožence skupaj) ne vpliva oziroma ni bistvena (saj gre za po vsebini enaki sodbi in (posledično) eno odločitev). Zato je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo tožniku prisodilo nekaj drugega, kot je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, neutemeljeno, pojasnjevanje, da so toženci kot solastniki glede razpolaganja s celotno stvarjo enotni sosporniki in da je bil s strani Upravne enote odobren „zgolj“ posel glede obeh nepremičnin v celoti, pa (vse to je namreč upošteval tako tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka kot sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi) brezpredmetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050165
OZ člen 103, 239, 239/1, 239/2, 346. ZD člen 132, 142, 142/1. ZPP člen 337, 337/2.
finančni leasing - dajanje v zakup (leasing) - leasingojemalec - obrok leasinga - celovita dokazna ocena - preizkus dokazne ocene - arbitrarnost - nasprotni dokaz - sodba presenečenja - odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - nedovoljena pritožbena novota - smrt zapustnika - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - petletni zastaralni rok - hramba dokumentacije - dokazna stiska
Takšno dejansko in pravno podlago sodbe bi toženka glede na ponujeno trditveno in dokazno gradivo lahko pričakovala. Ne gre torej za sodbo presenečenja, kot poskuša prikazati pritožba.
Pogodba o finančnem leasingu je, upoštevaje pogodbena določila, prenehala že s smrtjo zapustnika in ne šele s poznejšim odstopom leasingodajalca od pogodbe.
Toženka je kot zapustnikova dedinja vstopila v njegov pravni položaj že v trenutku zapustnikove smrti in do višine vrednosti podedovanega premoženja odgovarja za zapustnikove dolgove.
Dokler ne poteče čas, ki je potreben za zastaranje, mora dolžnik hraniti svoje nasprotne dokaze, v nasprotnem primeru se ne more sklicevati na svojo dokazno stisko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OBRT - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048244
ZASP člen 147, 156, 156/1, 157a, 157a/1, 157b, 157b/1, 157e, 157e/1. ZKUASP člen 9, 9/1-1. OZ člen 193, 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka III-A, III-A/4. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006) člen 1. ObrZ tarifna številka 31.
avtorsko pravo - Svet za avtorsko pravo - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina tarife - predhodno vprašanje - pristojnost Vrhovnega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - sodna pristojnost - neupravičena obogatitev - gostinski obrat - lastništvo TV sprejemnika - eventualna kumulacija - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Skladno s prvim odstavkom 156. člena ZASP se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo SAP. Če namreč po štirih mesecih od začetka pogajanj kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov ne skleneta skupnega sporazuma, lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov zahteva, da SAP določi primerno tarifo.
Z odločbo SAP z dne 18. 6. 2008, je bila tarifa za uporabo glasbe oziroma višina avtorskega nadomestila v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije določena v deležu od izkazanega prihodka uporabnika (za lokale tipa bife, bar, višina avtorskega nadomestila znaša 0,80 % od prihodka uporabnika). Takšna tarifa pa ne velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja SAZAS. Odločba SAP namreč s pravnomočnostjo ni postala pravna podlaga za določitev višine avtorskega nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del v vseh gostinskih lokalih (ni nadomestila tarife Pravilnika 1998 kot skupnega sporazuma za vse istovrstne uporabnike - za vse uporabnike, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo), temveč zgolj v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050311
OZ člen 199, 202.
delno zavrženje tožbe - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - poslovodstvo brez naročila - povračilo stroškov - obogatitev
Pravnomočnost je procesna ovira, ki onemogoča ponovno sojenje o isti stvari.
Po 202. členu OZ ima poslovodja brez naročila pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov, do primernega plačila za trud pa le, če je odvrnil škodo od tistega, čigar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam. Ta pogoj v toženkinem primeru ni izpolnjen. Toženkine obogatitve namreč tožnica ni dokazala.
Predkupno pravico (kot pove že njeno ime) je mogoče uveljaviti le pri prodaji stvari, ne pa tudi pri prenosu lastništva na podlagi drugih pravnih poslov (na primer darilne ali menjalne pogodbe). Pri mešani prodajno-darilni pogodbi predkupne pravice ni mogoče uveljavljati.
Tretji odstavek 50. člena OZ pride v poštev npr. takrat, ko oseba, ki je stvar pridobila na podlagi fiktivnega pravnega posla, le-to naprej odsvoji z nefiktivnim pravnim poslom dobroverni tretji osebi, ali pa, ko je navidezna pogodba sklenjena z namenom, da se nekoga oškoduje oziroma prikrajša.
Tožnika kot predkupnega upravičenca s sklenitvijo darilne pogodbe niti pojmovno ni mogoče oškodovati, saj lastnika ni mogoče prisiliti, da stvar nekomu proda, če jo želi podariti. Z davčnimi »optimizacijami« bi lahko bila oškodovana kvečjemu država, vendar je v novejši sodni praksi utrjeno stališče, da plačilo davka ni predpostavka za veljavnost pogodbe. Gre za javnopravno obveznost, ki nastane po sklenitvi posla, zato na samo veljavnost pogodbe ne more vplivati. Drugače povedano: tudi, če bi šlo za kršitve davčnih ali finančnih predpisov, tožniku ta okoliščina ne more koristiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048064
OZ člen 86. ZVPot člen 23.
nepošten pogodbeni pogoj - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost pogodbe - enotna sodna praksa - prenos direktive
Tožena banka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko še močneje obremenil tožnico (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal). Tega tožnica ni dokazala. Treba je dodati še, da nikakor ni pojasnjeno, kako naj bi šlo to (špekulativno) banki sploh v korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048294
SZ-1 člen 111, 111/2.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - umik tožbe - ustavitev postopka - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka - izselitev in izpraznitev prostorov - najemna pogodba - odklop električne energije - posledica neplačila - stroški solastne nepremičnine - prisilna izpolnitev zahtevka
Pravilna je argumentacija sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, če bi tožnik stroške za svoj del poravnal, bi še vedno lahko prišlo do izklopa električne energije, ker stroški, katerih breme plačila je tudi na drugem solastniku nepremičnine, niso bili poravnani, zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je bila izselitev toženca posledica ravnanj oziroma uporabe (posredne ali pa neposredne) sile tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047977
ZPP člen 214, 214/2, 287, 287/2, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 191.
spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - neizvedba naroka - obstoj poslovnega razmerja - vrnitev sredstev - odpoved
Toženka je pogodbo sicer res sklenila le z Gimnazijo X, vendar v korist maturantov. Ti so po Dogovoru plačniki maturantskega plesa in upravičenci do vrnitve sredstev v primeru posamične odpovedi, z nakupom kart pa so v razmerju do toženke varovani tudi kot potrošniki.
DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048516
ZD člen 27, 34. ZIZ člen 272. ZPP člen 5, 5/1, 182, 182/3.
postopek za zavarovanje terjatve - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravica do nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - vrnitev lastninskega deleža - stanovanje - deljivost stvari - darilna pogodba - mešana pogodba
Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo. V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku.
Ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka. V primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja je bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.
Ker je nujni dedič pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre od smrti zapustnika naprej alikvotni del zapuščine, torej del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, ima nujni dedič pravico zahtevati vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.
Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega je umaknila tožbo, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka, saj s tem toženec smiselno pripozna zahtevek. Če zahtevka ne izpolni sam, ampak kdo drug, ta izjema ni podana.
Solidarna obveznost mora biti pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah izrecno predvidena z zakonom (v obravnavanem primeru zakonske določbe o solidarni obveznosti solastnikov ni), ali s pogodbo strank (o čemer v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov), saj se ne domneva.
Kadar tretji uveljavlja obligacijsko pravni zahtevek, povezan s solastnim premoženjem, solastniki niso enotni, torej tudi ne nujni sosporniki.