lastninjenje stanovanj - predlog za vpis v zemljiško knjigo - privatizacija stanovanj po SZ - nepremičnina v zasebni lasti
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na določbo 6. člena ZPPLPS. Določbe SZ o lastninjenju iz 111. do 116. člena SZ so pri stanovanjih pomenile spremembo pravice uporabe v okviru družbene lastnine v lastninsko pravico, členi 117 in naslednji - do 133. člena SZ, pa so urejali privatizacijo stanovanj. Gre torej za premik iz družbenolastninskega v lastninski režim. Zato tudi ni bilo odločilno vprašanje, katera od nekdanjih družbenih pravnih oseb je dejansko lastnik stanovanja. Določba 6. člena ZPPLPS je varovala kupce, ki so stanovanja pridobili v dobri veri od družbenopravne osebe. Na domnevo iz 6. člena ZPPLPS (ki jo je treba ozko razlagati) se torej lahko sklicujejo le tisti kupci stanovanj po privatizacijskih določbah SZ, ki so stanovanje kupili od družbeno pravne osebe (in je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina). V konkretnem primeru pa je šlo za nepremičnino, ki je bila že v času uveljavitve SZ in času sklenitve pogodbe, sklenjene na podlagi 117. člena SZ v letu 1992, last tretjega, fizične osebe, torej v zasebni lasti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013470
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 236.
trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - procesna neaktivnost stranke - neopravičen izostanek z naroka - neprerekana dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - izvajanje dokazov
Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, sodišče ni smelo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj bi s tem prekršilo meje razpravnega načela, pač pa je moralo dejstva, ki jih je navajala tožeča stranka, šteti za priznana. Tožena stranka je imela možnost, da se o vtoževani terjatvi in navedbah tožeče stranke določno izjavi, česar ni storila. S svojo procesno neaktivnostjo je tako onemogočila, da sodišče iz kateregakoli razloga trditvam in dokazom tožeče stranke ne bi verjelo.
Odveč so pritožbeni očitki, da prvostopenjsko sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in prič, pri čemer tožena stranka dokaznega predloga za zaslišanje tudi sicer z ničemer ni konkretizirala. Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev; sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. Dokazni predlog za zaslišanje „zaposlenih v podjetju“ je tako nekonkretiziran, da mu ne bi bilo mogoče ugoditi niti v primeru, da bi tožena stranka konkretizirala dejstva, ki naj bi se dokazovala s predlaganim dokazom. Kako naj bi sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem toženca, ki se naroka ni udeležil, niti ni opravičil svojega izostanka, pa pritožnik ni pojasnil.
izvršba na dolžnikovo terjatev - prenos terjatve v izterjavo - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - dolžnikov dolžnik - pravni interes za pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o prenosu terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Gola procesna aktivna legitimacija novega upnika dolžniku prenesene terjatve pravnega položaja ne poslabša. Pravni položaj stranke spreminjajo odločitve o pravicah, obveznostih in pravnih koristih stranke. Gre za spremembe v pravnem položaju in le na take položaje oziroma spremembe le-teh je mogoče opreti pravni interes stranke. Druge vrste interesov (zasebni interesi, na primer ekonomski interes, neugodnosti, ki so posledica tega, da je stranka lahko toženec v pravdnem postopku ...) pravno niso upoštevne. Sklep o prenosu terjatve je torej zgolj izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika. Dolžnikovemu dolžniku je zagotovljena nevtralnost njegovega pravnega položaja tudi zoper pridobitelja (upnika v tem postopku). ZIZ ureja zgolj procesna pravila (prisilne) cesije, v ostale institute materialnopravne narave, ki jih določa OZ, pa ZIZ ne posega oziroma jih ne spreminja. Zato dolžnikovemu dolžniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve.
Nedoločene terjatve ni mogoče niti zarubiti niti prenesti v izterjavo, vendar lahko takšne odločitve s pravnimi sredstvi izpodbija le dolžnik sam.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
V primeru, ko postopek teče po vloženem predlogu za izvršbo (ki šteje kot tožba), je potrebno ugovor krajevne pristojnosti podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - odpust obveznosti
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti.
ZVPot člen 43. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2, 2-8.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravilna uporaba materialnega prava - pogodbeno razmerje - potrošniška pogodba - potrošniška prodajna pogodba - pravo EU - direktiva eu - analogna uporaba pravil - namerna promocija izdelka - namen trženja - prodaja blaga - pravica do odstopa od pogodbe - prodaja kozmetike
Med pravdnima strankama je treba sklenjeno pogodbo (na podlagi sklepanja po podobnosti) presojati kot pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, torej v smislu 43. člena ZVPot in 8. točke drugega člena Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2011.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013469
ZNPosr člen 2, 2-3, 13, 26. OZ člen 15, 45, 86, 119, 324. ZPP člen 7, 212.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - ničnost pogodbe - razlogi za ničnost - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - prekoračitev trditvene podlage - grožnja - utemeljen strah - prenovitev (novacija) - oderuška pogodba - materialno procesno vodstvo
Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi se stranki pred sklenitvijo Sporazuma strinjali, naj dotedanja obveznost ugasne, tožena stranka pa je trdila prav nasprotno, da je namreč Sporazumu nasprotovala prav zato, ker sta stranki že imeli sklenjeno Pogodbo. Če pa stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove (324. člen OZ). Zato višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da Pogodba s potekom časa ni prenehala in je predstavljala veljavno podlago za plačilo provizije toženi stranki.
Ne glede na to, da na ničnost sicer sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pri tem vezano na trditve pravdne stranke. To pomeni, da jo mora sodišče upoštevati (četudi se zainteresirana oseba nanjo sploh ne sklicuje), a le, če stranka navede pravno relevantna dejstva, ki tvorijo podlago za zatrjevano ničnost. Zato višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ko je ugotovilo, da pri podpisu Sporazuma ni bilo prave in resnične volje druge tožene stranke, zaradi česar je Sporazum ničen. Tožena stranka o takih pravno odločilnih dejstvih ni podala nobenih trditev.
45. člen OZ določa, da mora iti za nedopustno grožnjo, s katero je bil povzročen pri drugi stranki utemeljen strah, ta pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Zgolj strah pred uveljavljanjem svojih pravic v sodnem postopku, torej da bi morala tožena stranka v sodnem sporu uveljavljati plačilo na podlagi Pogodbe, pa ne more biti razlog za uspešno uveljavljanje neveljavnosti podpisanega Sporazuma.
Manjkajoče trditvene podlage tožene stranke ni mogoče nadomestiti z dokazi. Dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja.
V primeru, ko najemno pogodbo odpove najemodajalec, ustvarja oblikovalni učinek nalog o izpraznitvi poslovnega prostora. V tem primeru nastopi učinek prenehanja pogodbenega razmerja le na podlagi sodnega postopka.
Drugačen pa je položaj v primeru, ko pogodbo odpove najemnik. Oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu.
ZP-1 člen 19a, 19a/2, 202c, 202c/3. ZUPJS člen 10, 10/2. ZZZDR-UPB1 člen 123. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - lastni dohodek družine - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - družinski člani - lastno gospodinjstvo - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - premoženje prosilca in družinskih članov
Ker so glede na 123. člen ZZZDR starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po polnoletnosti do dopolnjenega 26. leta starosti, pod pogojem, da se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, storilka pa je po podatkih v spisu dopolnila šele 20 let in je po lastnih navedbah študentka, pri čemer iz spisovnega gradiva izhaja tudi, da prejema državno štipendijo, je sodišče glede na zgoraj pojasnjeno pri presoji upravičenosti do nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist dolžno upoštevati tudi dohodke in premoženje storilkinih staršev, ne glede na to, ali storilka prebiva v lastnem gospodinjstvu. Zato tudi naknadna registracija lastnega gospodinjstva, ki ga je storilka zatrjevala obrazloženo šele v pritožbi, na tako odločitev v predmetni zadevi nima nobenega vpliva.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - odločitev o pravdnih stroških - diskrecijska pravica sodišča - vsaka stranka krije svoje stroške
Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko o stroških postopka odloča po prostem preudarku.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odvisnost od alkohola - socialno varstveni zavod - prostorska stiska - socialno varstvo
Neutemeljen je pritožbeni očitek Zavoda, da sodišče ni navedlo razlogov, zaradi katerih je izbralo njega. V sklepu je navedeno, da so vsi štirje zavodi, ki imajo verifikacijo, približno enako prezasedeni, pri izbiri zavoda pa je sledilo izvedenskemu mnenju, v katerem je izvedenka izpostavila bližino tako splošnih kot specializiranih psihiatričnih zdravstvenih ustanov, kar bo omogočalo čim bolj nemoteno oskrbo, če se bo to pokazalo kot potrebno, in izvrstno specialno usposobljenost osebja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - sredstva za preživljanje - slabo premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse
Podani so pogoji za oprostitev plačila sodne takse za tožbo. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bo lahko tožnica izterjala odškodnino v dveh letih in poplačala sodno takso.
razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - postopek za izdajo kaznovalnega naloga
Sodišče prve stopnje je pravilno in v skladu s četrtim odstavkom 445.č člena ZKP na podlagi obdolženčevega ugovora s sklepom razveljavilo sodbo o kaznovalnem nalogu ter nameravalo nadaljevati kazenski postopek. Obdolženi se je proti temu sklepu pritožil, vendar s polemiziranjem navedb oškodovanke D.G., dejansko pritrjuje pravilnosti razveljavitve kaznovalnega naloga, katerega je z ugovorom tudi zahteval in je tako njegova pritožba povsem nepotrebna. Sodišče prve stopnje mora glede na četrti odstavek 445.č člena ZKP nadaljevati kazenski postopek in razpisati glavno obravnavo, na kateri bo obdolženi imel možnost izjasniti se o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, navesti vsa dejstva, ki so mu v korist ter predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov.
rok za vložitev pritožbe - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - nepodaljšljiv rok - zamuda roka za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču - nepristojno sodišče - fikcija vročitve
Pritožba toženca je bila pri nepristojnem sodišču (Višjem sodišču v Ljubljani) vložena po izteku pritožbenega roka 11. 3. 2017, zato so neutemeljene toženčeve navedbe, da je do zamude roka prišlo zaradi pomotoma naslovljene pošiljke na nepristojno sodišče.
V zakonu določenih rokov sodišče ne more podaljšati, čeprav s tem prepreči vsebinsko obravnavo zadeve.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - veljavnost pogodbe - delilnik stroškov toplotne energije - potrebni pravdni stroški
Trditveno in dokazno breme namreč določa materialno pravo. Ko predpisuje predpostavke za nastanek določene pravice, pove, katera dejstva mora stranka zatrjevati, da bosta njena tožba ali ugovor sklepčna. Za ta dejstva stranka praviloma nosi tudi dokazno breme. Ugovori načeloma spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Drugače je glede tistih dejstev, ki so potrebna za sklepčnost tožbe. Ugovorov nenastale pravice, s katerim se je branila tožena stranka tudi v obravnavanem primeru, toženi stranki ni treba uveljavljati in dokazovati, saj mora potrebne predpostavke za nastanek pogodbene obveznosti za uspeh v pravdi zatrjevati in dokazati tožeča stranka sama.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - oblika krivde
Večkratno pretepanje kot konkretizacija fizičnega in psihičnega maltretiranja, kar poslovenjeno ustreza grdemu ravnanju in/ali trpinčenju (Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1998, stran 520) ne da bi bila vsaj približno znana vsebina in obseg pretepanja ter druge okoliščine, v katerih je do pretepanja prihajalo, z vidika zahteve po razumljivosti izreka sodbe ni dovolj. Protipravni kontekst tako opisanih izvršitvenih ravnanj in izvrševalčeva krivda sta namreč neprepoznavna, ko je treba zaradi odnosa specialnosti paziti na razliko med neprimernimi vzgojnimi ukrepi (Deisinger M., Kazenski zakonik 217, Posebni del, Poslovna založba MB, Maribor 2017, stran 360) in objestnim nasiljem ter še, da direktni naklep ni edina krivdna oblika iz 25. člena KZ-1, s katero je obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009313
KZ-1 člen 54, 74, 75.. ZKP člen 370, 370/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - nedovoljen pritožbeni razlog - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Oškodovana družba F.T. GmbH premoženjskopravnega zahtevka ni uveljavljala, ker pa je obdolženec krivdo po obtožbi priznal, je s tem priznal tudi oškodovanje tega oškodovanca v višini 70.000,00 EUR, kot to izhaja iz opisa kaznivega dejanja. Ker nihče ne sme biti okoriščen s kaznivim dejanjem, je sodišče prve stopnje pravilno, skladno z določilom členov 74 in 75 KZ-1, sprejelo odločitev o odvzemu premoženjske koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009308
URS člen 25, 37. ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/2, 153, 153/4, 154, 154/1, 154/2, 156, 219a, 219a/11. ZUstS člen 23.
komunikacijska zasebnost - izločitev dokazov - postopek za oceno ustavnosti - zakonito pridobljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - avtentična razlaga zakona
Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da so podatki, ki jih je policija zasegla v predkazenskem postopku na sedežu družbe P.W.C. d. o. o., v okviru svojih pristojnosti po drugem odstavku 148. člena ZKP, zakonito pridobljeni in da ni podlage za njihovo izločitev ter razloge napadenega sklepa v 8. točki povzema kot pravilne.
odškodninska odgovornost imetnika živali - ugriz psa - soprispevek oškodovanca - javni kraj - skrbnost dobrega gospodarja - prepoved povzročanja škode - potrebno varstvo in nadzorstvo
Imetnik psa mora imeti psa ves čas pod kontrolo, posebej, ko gre za javni kraj, kjer je pričakovati, da bodo mimo prihajali tudi ljudje. Pri tem bi moral imeti v vidu, da so ljudje, ki se psov bojijo, pa tudi otroci, ki se ne zavedajo nevarnosti, ki jim lahko preti. Zgolj dejstvo, da imaš psa na povodcu (ne glede na njegovo dolžino) ne pomeni, da imaš tudi kontrolo nad njim. Povodec je namreč zgolj sredstvo za obvladovanje psa.