ZKP člen 10, 39, 39/1-6, 167, 371, 371/1-1, 372, 372-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – preiskava – uvedba preiskave – utemeljen sum
Dejstvo, da je v pravdni zadevi zaradi razveze zakonske zveze med oškodovanko in osumljenim sodeloval sodnik, ki je kot član zunajobravnavnega senata sodeloval pri odločitvi, da se zoper osumljenega uvede preiskava zaradi suma kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem in tretjem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki presegajo okvir subjektivnega prepričanja osumljenega o pristranskosti sodnika, in dokazov zanje, ne daje zadostne podlage za zaključek, da je podan razlog za izločitev sodnika iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, oziroma, da je bil zaradi tega senat nepravilno sestavljen.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženja nezakonitega izvora – odreditev začasnega zavarovanja – datum uvedbe finančne preiskave
Datum uvedbe finančne preiskave je okoliščina, na katero je vezana tudi odreditev začasnega zavarovanja. Po določbi drugega odstavka 17. člena ZOPNI lahko finančna preiskava traja največ eno leto, z odredbo vodje pristojnega državnega tožilstva pa se trajanje zaradi objektivnih razlogov lahko podaljša za največ 6 mesecev. Glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZOPNI pa se v primeru, če državni tožilec v roku iz drugega odstavka 17. člena ZOPNI sodišču ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, finančna preiskava z odredbo ustavi.
Prvo sodišče je bilo dolžno postaviti izvedenca in z njegovo pomočjo ugotoviti, ali je moč v naravi deliti nepremičnine in če jih je, kakšna dodatna dela bi bila potrebna za delitev, da bi vsak novonastali del pridobil polno funkcionalnost. Tega sodišče sámo ni moglo oceniti, saj ne razpolaga s strokovnim znanjem. Nepremičnine so obsegale stanovanje, atrij, shrambo, garažo in parkirno mesto v kleti, tako da na prvi pogled ni bilo očitno, da jih ni moč deliti v naravi. Strošek izvedenca predstavlja skupni strošek.
Toženki je uspelo dokazati, da je bila posojilna pogodba le navidezna, ter je kot taka prikrivala pogodbo o asignaciji, s katero je družba kot asignant naročila svojemu dolžniku (tožnici), da na toženkin račun izpolni svojo obveznost, ta pa je nadalje denar nakazala delavcem asignanta.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov – dohodek na družinskega člana – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Uporaba instituta taksne oprostitve torej terja restriktiven pristop, kar pomeni, da je oprostitev (popolna ali delna) dopustna samo v izjemnih primerih, ko stranka brez svoje krivde plačila takse ne zmore in bi zato lahko ostala brez sodnega varstva. Ta pogoj ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085824
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 6, 25, 26, 27, 35, 38, 39, 45, 49, 53, 60, 86, 86/1, 86/2. OZ člen 459, 500, 501.
V konkretnem primeru je bistveno, ali je toženka blago pravočasno pregledala in prodajalca v primernem roku obvestila o napakah, in sicer tako glede dobave v mesecu maju 2008, kot tudi glede dobave v mesecu juniju 2008. Pritožnica pravilno opozarja, da je na neistovetnost blaga mogoče opozoriti tudi ustno. V skladu s 27. členom CISG morebitne zamude ali napake pri prenosu sporočil bremenijo naslovnika (oddajna teorija), vendar pa dokazovanje vsebine ustne komunikacije in dejstva, da jo je naslovnik sprejel in razumel, nosi tisti, ki se je za tak (težje dokazljivi) način komunikacije odločil. Naslovnik mora biti zmožen slišati sporočilo, ustno sporočeno po telefonu; v primeru spora je dokazno breme na klicatelju.
odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – delež uspeha pravdnih strank – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdna stranka – smrt stranke med postopkom – pravno nasledstvo
Iz sodbe ni razvidno, kako je sodišče ugotovilo, da tožnikov uspeh znaša „v povprečju 45%“, zato stroškovne odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZIZ člen 62, 62/1, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – delna razveljavitev sklepa o izvršbi – procesne predpostavke – plačilo sodne takse – doplačilo sodne takse za tožbo – umik tožbe – domneva umika tožbe
Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da je bil sklep o izvršbi z dne 14. 1. 2015 dovoljen zaradi plačila glavnice 924,90 EUR z obrestmi in 74,00 EUR izvršilnih stroškov, razveljavljen pa samo glede plačila glavnice 199,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2013 dalje, in sicer v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, to je v drugem in četrtem odstavku izreka.
izvršilni stroški - odmera stroškov - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka
Izvršilni postopek se po začetku osebnega stečaja prekine in odmerjanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v tem postopku ni več dopustno (glej tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP), razen v situaciji iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kar pa v tem postopku ni primer. Poleg tega je bila izvršba v tem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa že ustavljena.
OZ člen 9, 125. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 458, 458/1
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - prekoračitev trditvene podlage - relativna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka z uveljavljanjem, da tožeča stranka ni podala ustrezne trditvene podlage za uveljavljanje svojega zahtevka, ter da sodišče zahtevka tožeče stranke brez prekoračitve pooblastil, ki mu jih daje zakon, ni moglo preizkusiti, uveljavlja postopkovne kršitve določb 7. in 212. člena ZPP, to pa so tiste kršitve, ki imajo naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar v sporih, kakršen je tovrstni, predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog, zato ta pritožbena uveljavljanja ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195.
taksa za pritožbo - solidarni dolžniki - materialno sosporništvo - s sodbo določena solidarna obveznost
Solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom. Gre za s sodbo določeno solidarno obveznost in sta toženi stranki v postopku materialna sospornika. Vsaka od toženk je vložila svojo pritožbo, zato mora vsaka od njiju plačati takso za pritožbo.
razrešitev ravnatelja – razlogi za razrešitev upravitelja – predkupni upravičenec – posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice
Upravitelj je ravnal v skladu s 347. členom ZFPPIPP in predkupnega upravičenca seznanil s prodajo, vse ostalo pa je posledica materialnopravne presoje nastale situacije (zaradi morebitnega vračila odbitka davka). To pa s stališča upnikov tega postopka ne more biti diskutabilno v okviru instituta razrešitve upravitelja in ne gre za zakonski dejanski stan iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP.
Osebna vročitev se pravni osebi skladno s šestim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) opravi po 133. členu ZPP, torej tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroči na naslovu, ki je vpisan v register (drugi odstavek 139. člena ZPP). Iz Obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripetega k list. št. 50 spisa), ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP) izhaja, da ker osebna vročitev dne 31. 12. 2015 ni bila mogoča, je bilo toženi stranki v hišnem predalčniku istega dne puščeno obvestilo o tem, kje se pisanje nahaja s pozivom, naj ga v 15 dneh prevzame. Ker tega tožena stranka ni storila, se je s potekom tega roka vročitev štela za opravljeno, pisanje pa je bilo dne 15. 1. 2016 puščeno v njenem hišnem predalčniku (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Iz vročilnice oziroma Obvestila o opravljeni vročitvi torej izhaja, da je bila vročitev opravljena v skladu z določbami ZPP.
oprostitev sodnih taks - predlog za taksno oprostitev - pravni pouk plačilnega naloga - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Da bi sodišče pri takšni procesni situaciji, kot je bila zgoraj opisana, preprečilo, da taksni zavezanci sodne pozive tolmačijo tako, da jim je dopuščeno, da v zvezi z eno taksno obveznostjo vlagajo več predlogov za njeno oprostitev, bi moralo sodišče besedilo plačilnega naloga prilagoditi konkretni situaciji. Tako ne bi smelo stranke podučevati, da lahko v roku iz plačilnega naloga zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Za odmero sodne takse je potrebno uporabiti tarifo, ki velja v času, ko taksna obveznost nastane. Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se kot vrednost za plačilo sodne takse vzame povečana vrednost, taksa, plačana za prvotno vrednost, pa se všteje v takso za povečano vrednost. Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati o taksnem predlogu, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja. Na podlagi ugotovljene ničnosti prodajne pogodbe se je z izbrisno tožbo vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Po eni strani to pomeni, da se v zemljiški knjigi vzpostavi stanje vpisov, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbite vknjižbe, tako da se izbrišejo neveljavni in morebitni vpisi, dovoljeni glede na izpodbijani vpis. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da je o vračilu prejetega zemljišča že pravnomočno odločeno. Ugovor neizpolnitve nasprotne obveznosti je zato v tem sporu brezpredmeten.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 11, 41, 45, 51.
nagrada izvedencu – izvedensko delo – cenilno delo – pisni izvid in mnenje oziroma cenitev – materialni stroški
Izvedensko in cenilno delo sta dve ločeni opravili in se pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, o tem vodita tudi ločena imenika oseb, ki ta dela opravljajo. Kadar izvedensko in cenilno delo (hkrati) opravlja oseba, ki ima status izvedenca in cenilca, ji je treba priznati nagrado po 51. členu Pravilnika tako za pisni izvid in mnenje (izvedensko delo), kakor tudi za cenitev.
ZIZ člen 29, 29a. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-15, 343, 343/1, 343/4.
sklep o postavitvi sodnega cenilca - sklep procesnega vodstva - pravica do pritožbe - pravni interes pritožnika - razrešitev cenilca - upravičen razlog odločitve o razrešitvi - narok v izvršilnem postopku
Sklep o postavitvi drugega cenilca namesto razrešenega, je sklep procesnega vodstva. Kot tak nima vpliva na odločitev o glavni stvari in z njim ne morejo biti prizadeti upravičeni interesi strank. Zakonodajalec je zanj vnaprej ocenil, da stranke nimajo interesa za pritožbo. Njihov interes je varovan z drugimi procesnimi instrumenti kot z zahtevo za izločitev postavljenega cenilca zaradi pomislekov stranke glede cenilčeve nepristranskosti ali z ugovori zoper njegovo strokovnost, vestnost, natančnost, skrbnost, medtem ko druge lastnosti cenilca niso relevantne.
Zakupno oziroma najemno razmerje je po svoji naravi trajajoče razmerje in smisel najema je, da je najemniku omogočena raba stvari ves čas trajanja razmerja. Zato je treba v razmerju med pogodbenima strankama rešiti vprašanje delitve stroškov, povezanih z vzdrževanjem in obratovanjem stvari. Domneva o porazdelitvi bremen temelji na vsebini najemnega razmerja. Šteje se, da najemodajalec najemniku zagotavlja pogoje za rabo stvari ves čas trajanja najemnega razmerja. Zato v dvomu nosi tiste stroške, ki so potrebni za ohranjanje primernega stanja stvari. Najemnik za rabo plačuje najemnino, ta pa se običajno odmerja glede na možnost popolne in nemotene rabe. Nasprotna domneva pa se postavlja glede stroškov, ki so povezani s samim izvrševanjem rabe oziroma običajnim poslovanjem najemnika. Ti naj bremenijo najemnika. Nikjer v OZ (niti v ZPSPP) ni določeno, da zakupnina vključuje tudi stroške obratovanja. Ravno nasprotno. Obveznost plačila zakupnine je treba ločevati od morebitnih drugih obveznosti zakupnika po pogodbi.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada sodnemu izvedencu – priznanje nagrade in stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja – zavrnitev predloga za plačilo nagrade – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni mogoče (pavšalno) govoriti o tem, da izvedenec na vprašanja, postavljena v sklepu z dne 20. 3. 2015, ni odgovoril. Če sodišče prve stopnje meni, da temu ni tako, bi moralo to obrazložiti v takšni meri, da bi pritožbeno sodišče odločitev lahko preizkusilo.