• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba I Cp 587/2022
    21.10.2022
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00060923
    OZ člen 7, 7/3, 86, 86/1, 88, 88/1, 88/2, 95, 95/1. ZKZ člen 21, 21/1, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/1.
    kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem - lastninska pravica v pričakovanju - ničnost hipoteke - navidezni posel - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - delna ničnost pogodbe - izigravanje kogentnih določb
    Z izjavo o sprejemu ponudbe se je tožnik zavezal izpolniti obveznost, kot izhaja iz ponudbe, zato ni odločilno, da je v izreku odločbe upravne enote navedeno, da se odobri pravni posel med tožnikom in tožencema za kupnino 19.500,00 EUR, v obrazložitvi odločbe pa je v celoti povzeta ponudba tožencev in sicer, da je kupnina 19.500,00 EUR, da pa se nepremičnina "prodaja skupaj z bremeni in da se kupec zaveže plačati vse stroške z davki in bremeni." Z odločbo izdano na podlagi drugega odstavka 22. člena ZKZ upravni organ zgolj odobri pravni posel z vsebino, kot je bila dana v ponudbi, ter hkrati določi vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ in izbere ponudnika, ki ima po ZKZ prednostno pravico pri nakupu nepremičnine.

    Pravdno sodišče lahko ugotovi ničnost pogodbe (86. člen OZ), pogodbo lahko razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ v zvezi s 94. členom OZ), glede na določbe ZKZ in zaradi načela prirejenosti postopkov pa ne sme posegati in spreminjati vsebino pravnega posla, kot ga je odobril upravni organ in kot je bila dana v ponudbi. Le na ta način se zagotavlja varstvo vseh udeležencev, ki so dali izjave o sprejemu ponudbe, kakor tistih, ki niso dali izjave o sprejemu ponudbe prav iz razlogov, ker so bili pogoji v ponudbi za njih nesprejemljivi (fiktivna in zato previsoka cena, fiktivna hipoteka, fiktivna določitev osebne služnosti, itd.), s tem, ko se v pravdnem postopku ugotovi, da je pogodba neveljavna. Logična posledica je, da v teh postopkih ni moč uporabiti instituta delne ničnosti, ker bi se na ta način zaobšle zakonske predpostavke, kot jih določa ZKZ glede sklenitve pravnega posla za prodajo kmetijska zemljišča.

    Tožnik se zavzema, da ostane v veljavi pogodba za kupnino 19.500,00 EUR, brez obveznosti plačila bremen in davka, kot to izhaja iz ponudbe tožencev, ki je bila vložena pri upravni enoti. Če je temu tako, potem tožnik ni izkazal pravnega interesa, da zahteva ničnost posojilne in zastavne pogodbe, ob tem, da je podal izjavo o sprejemu ponudbe, kar pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena v obsegu odobritve pravnega posla s strani upravnega organa.
  • 2.
    VSM Sodba I Cp 635/2022
    4.10.2022
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00063145
    OZ člen 16, 46, 46/2, 88.. ZKZ člen 2, 17a, 19, 22.
    prodaja kmetijskih in stavbnih zemljišč - delna ničnost kupoprodajne pogodbe - delna razveljavitev - zmota glede bistvenih sestavin pogodbe - nesporazum o predmetu pogodbe - opravičljiva zmota - ugotovitev namembnosti zemljišča - dolžna skrbnost kupca - dolžna skrbnost odvetnika
    Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da prodaja nepremičnin tožeče stranke ni bila zgolj vabilo k dajanju ponudb temveč ponudba, saj gre za kmetijska zemljišča, upoštevaje 17.a člen ZKZ pa je predmet prodaje v primeru, če je zemljišče le delno kmetijsko, za celotno zemljišče velja, da je potrebno izvesti postopek prodaje po ZKZ. Stranka, ki je v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (drugi odstavek 46. člena OZ).
  • 3.
    VSL Sklep I Cp 755/2022
    18.8.2022
    DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VSL00058715
    ZDKG člen 2, 2/1, 5, 14, 14/1, 15, 15/1, 15/3. ZD člen 27, 145. ZPP člen 359.
    nujni dediči - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - denarna vrednost nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti - posekan les - plodovi - nujni delež v denarju - pravica do nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
    Zapuščino tvori le premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, zato les, posekan šele po zapustničini smrti, ne more biti del zapuščine in posledično ne predmet dedovanja. Zahtevke v zvezi s plodovi, prihodki, stroški, oškodovanji ipd. zapuščine, ki so nastali po smrti zapustnice, morajo dediči uveljavljati v posebnem pravdnem postopku. Glede na povedano je odločitev, da se vrednost posekanega lesa všteje v obračunsko vrednost zaščitene kmetije, materialnopravno napačna.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer drži, da sodišče prve stopnje vrednosti živine, ki je bila v času zapustničine smrti nesporno v hlevih (in bi tudi v skladu z določbami 2. člena ZDKG sestavljala zaščiteno kmetijo) ni upoštevalo, vendar tega nobena od strank ni uveljavljala.

    Tretji odstavek 15. člena ZDKG ni namenjen le olajšanju položaja prevzemnika kmetije, temveč so »upravičeni razlogi« iz navedenega člena lahko tudi varovanje pravic nujnih dedičev. Zato mora prevzemnik, ki se zavzema, da se nujni deleži v celoti izplačajo v denarju namesto v naravi, v primeru dvoma ustrezno izkazati, da to izplačilo (v realnem času) zmore.

    »Nujni dediči« v smislu 14. člena ZDKG s prevzemnikom kmetije niso v dediščinski skupnosti v smislu 145. člena ZD, niso torej skupni lastniki zaščitene kmetije, temveč dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža, torej denarni znesek oziroma terjatev do dediča – prevzemnika kmetije. Ker je njihov nujni delež denarna vrednost, v trenutku smrti zapustnika lahko pridobijo le delež (odstotek, ulomek) denarne vrednosti, ki jo je zaščitena kmetija imela v trenutku zapustnikove smrti.

    Objavljena sodna praksa ne daje jasnega in neposrednega odgovora, vendar je iz objavljenih judikatov obrobno (obiter dictum) razvidno, da se vrednost zaščitene kmetije in posledično nujnih deležev v smislu 14. člena ZDKG ugotavlja po cenah v času zapustnikove smrti.
  • 4.
    VSK Sklep I Cp 126/2022
    8.6.2022
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSK00058112
    ZSKZ člen 14. 16.a.. ZSZ člen 1.
    pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - naknadna sprememba namembnosti zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - stavbno zemljišče - pozidanost zemljišča
    Pritožbeno zavzemanje, ki ga je moč strniti v tezo, da je nelegalna pozidava (že sama po sebi oziroma kot izvršeno dejstvo) privedla do tega, da je kmetijsko zemljišče postalo (zazidano) stavbno zemljišče, je pravno zmotno. V tej smeri določbe druge alineje 1. člena ZSZ/1984 ni mogoče razlagati.

    Ker je bil noveliran prostorski akt sprejet ravno zaradi ex post legalizacije že obstoječe stavbe, je po oceni pritožbenega sodišča sprejemljivo, da se kot stavbno zemljišče opredeli ustrezno zaokrožena celota okrog stavbe B, torej njeno stavbišče skupaj s t.i. funkcionalnim zemljiščem.
  • 5.
    VSL Sklep II Cp 140/2022
    10.2.2022
    DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
    VSL00053421
    ZD člen 214. ZUstS člen 58.
    sklep o dedovanju - ovira za odločanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - zadržanje izvršitve odločbe
    Pritožnik ni navedel in izkazal, da je Ustavno sodišče RS zadržalo izvršitev navedenih posamičnih aktov oziroma ju razveljavilo ali odpravilo. Zato ni bilo ovire za izdajo sklepa o dedovanju, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje.
  • 6.
    VSL Sklep II Cp 1668/2021
    8.12.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VSL00056479
    ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-2, 7/1-3, 11, 11/1, 11/1-1.
    dedovanje zaščitene kmetije - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriteriji (merila) za določitev prevzemnika kmetije - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke - gospodarjenje s kmetijo preko tretjega
    Dejanski stan (preteklega) usposabljanja dedičev za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in dejanski stan, da niso kako drugače preskrbljeni (iz zadnjega dela tretje alineje 7. člena ZDKG), sta določena alternativno, kar pomeni, da zadostuje, da dedič izpolnjuje enega od njiju.

    Pritožba utemeljeno opozarja, da je zapuščinsko sodišče dokazni predlog B. B. po postavitvi izvedenca medicinske stroke, ki bi ocenil psihofizično sposobnost A. A. za gospodarjenje z zaščiteno kmetijo, neutemeljeno zavrnilo kot nepotreben, hkrati pa samo (ne da bi razpolagalo s tovrstnim strokovnim znanjem) presojalo oziroma zaključilo, da pri slednji ne gre za takšno psihično bolezen oziroma duševno motnjo, zaradi katere bi bila nesposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo (v smislu izključitvenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 11. člena ZDKG).
  • 7.
    VSL Sklep I Cp 1900/2021
    29.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VSL00051711
    ZPP člen 224, 224/1. ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-1. ZD člen 133, 133/1, 133/4, 136, 136/1, 136/2, 138, 138/1.
    odpoved dedovanju - odpoved dedovanju v korist sodediča - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja - preklic izjave o odpovedi dediščini - dedovanje kmetijskega zemljišča - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - namen obdelovanja kmetije - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - odpoved pravici uveljavljati nujni dedni delež - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - zapisnik kot javna listina
    Zapisnik o naroku glavne oziroma zapuščinske obravnave je javna listina.

    Pritožnica sicer navaja, da je na vprašanje odgovorila, da se deležu ne odpove, ampak ga da v upravljanje mami do smrti (iz česar naj bi izhajalo, da nujni delež zahteva, zaradi potreb kmetije pa bo dala v primeru dedovanja zemljišča, le -tega v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti), vendar odstop deleža v upravljanje do smrti ni v skladu z določbami ZDKG. Zaščiteno kmetijo v lasti enega lastnika namreč v skladu s 7. členom ZDKG primarno deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Sprejem deleža in njegov odstop sporazumno izbranemu dediču v upravljanje do smrti ni mogoč.
  • 8.
    VSL Sodba I Cpg 296/2021
    10.11.2021
    GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00050609
    OZ člen 39, 39/1, 39/2, 46, 86, 94, 95. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/2, 16/7. ZZK-1 člen 243.
    zadruga - družbena lastnina - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov - neodplačna pridobitev - ex lege prenos v last države - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - nasprotovanje prisilnim predpisom - nasprotovanje moralnim načelom - pravni temelj - namen pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - dopustna kavza - zmota - izpodbojnost pogodbe - nekonkretizirane trditve
    S podpisom Pogodbe je tožeča stranka smiselno priznala obstoj lastninske pravice na spornih nepremičninah toženi stranki, zato je bil tudi opravljen zakonsko predviden prenos v njeno last, ki se je izvedel s Pogodbo. Drugačne trditve tožeče stranke sedaj v tem postopku zato ne morejo pomeniti, da je Pogodba v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato nična.

    Pritožnica kavzo (podlago) pojmuje kot pravno podlago, kar je pravno zmotno. Iz prvega odstavka 39. člena OZ izhaja, da mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Vendar izraz podlaga ne pomeni pravnega temelja (titulus iuris), temveč glavni namen oziroma razlog obveznostne pogodbe (causa finalis) in iz nje izvirajočega obveznostnopravnega ali obligacijskega razmerja, pri tem pa v samo kavzo vdirajo tudi motivi za nastanek pogodbe.
  • 9.
    VSL Sodba II Cp 1542/2021
    7.10.2021
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00050174
    ZKZ člen 20, 20/1, 21, 22, 23. OZ člen 59, 59/1, 59/4.
    sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - odložni pogoj - dvostranska pogodba - veljaven zavezovalni pravni posel - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj - prodaja kmetijskega zemljišča - pravočasna vložitev vloge - javna ponudba - varstvo javne koristi - vrnitev kupnine - načelo vestnosti in poštenja - odškodninski zahtevek - rok za prostovoljno izpolnitev - prekluzivni rok - pravno učinkovanje - objektivni razlog
    Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da je bila v trenutku, ko je tožnica prejela izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba sklenjena, vendar pod odložnim pogojem odobritve s strani upravnega organa. V konkretnem primeru ni sporno vprašanje, ali je bil pravni posel, ko je tožnica prejela izjavo o sprejemu ponudbe, sklenjen. Sporno je, ali že to dejstvo daje tožnici pravico do pravnega varstva, kot ga uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Odgovor je negativen. S sprejemom izjave o sprejemu ponudbe je bila pogodba sklenjena, vendar pravne posledice v smislu izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank bi nastopile, če bi pravni posel odobrila upravna enota.
  • 10.
    VSL Sodba I Cp 1009/2021
    26.8.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00056336
    ZPP člen 443, 443/1, 458. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/2. ZLNDL člen 4. OZ člen 190.
    spor majhne vrednosti - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - spor o lastništvu nepremičnine - stvarnopravni zahtevek - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - aktivna stvarna legitimacija - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike slovenije - država - gospodarjenje z zemljišči - kmetijsko zemljišče - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - aktivna legitimacija države - nadomestna izpolnitev
    Ključno v predmetni zadevi je vprašanje, ali je tožeča stranka, ki je bila v skladu z 2. členom ZSKZ ustanovljena z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, aktivno stvarno legitimirana za uveljavitev tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. ZSKZ namreč določa, da tožeča stranka (Sklad) opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun (peti odstavek 2. člena ZSKZ), medtem ko so sredstva, ki jih tožeča stranka pridobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, njen prihodek (drugi odstavek 10. člena ZSKZ).

    Upoštevaje ustaljeno sodno prakso je kljub pooblastilu tožeči stranki, da gospodari z delom premoženja države, Republika Slovenija tista, ki je upravičena uveljavljati zahtevke za zaščito svoje lastninske pravice. Čeprav država zaradi prenosa upravičenj dela svojega nepremičnega premoženja nima v posesti, ga ne uporablja in uživa, niti z njim ne razpolaga, pa ima aktivno stvarno legitimacijo za uveljavljanje zahtevkov stvarnopravne narave.

    Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve so načeloma obligacijski, vendar pa je problematika predmetne zadeve dejansko stvarnopravna – uveljavlja se lastništvo sporne nepremičnine. Ta ni (bila) v zemljiškoknjižni lasti Republike Slovenije in z njo ni gospodarila tožeča stranka. Ker tožba na ugotovitev lastninske pravice ni več mogoča, jo je nadomestila predmetna tožba, za uveljavljanje katere pa tudi po prepričanju tega sodišča tožnica ni aktivno (stvarno) legitimirana.
  • 11.
    VSL Sodba I Cpg 180/2021
    24.8.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00048527
    OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 318, 318/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 3, 10, 10/2, 14, 14/1, 14/4.
    zamudna sodba - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - zemljiškoknjižni lastnik - stvarna legitimacija - aktivna legitimacija sklada kmetijskih zemljišč in gozdov - prodaja tuje stvari - neupravičena pridobitev
    Pogodbe v imenu Republike Slovenije sklepa Sklad in ker do sklenitve pogodbe ni prišlo, je obligacijsko razmerje med strankama nastalo na neposlovni podlagi (z neupravičeno pridobitvijo). Za uveljavljanje kondikcijskih oziroma verzijskih terjatev pa je prav tako legitimiran Sklad.

    Poleg tega, da gre za kmetijska zemljišča, ki so bila ob uveljavitvi ZSKZ še v družbeni lastnini, sta torej dodatna pogoja za ex lege pridobitev lastninske pravice občine še, da zemljišča ležijo na območju občine in so bila 6. aprila 1941 v lasti občine. Tega dejanskega stanja pa v izpodbijani sodbi ni - neprerekano je, da gre za kmetijsko zemljišče, ki je bilo 11. 3. 1993 v družbeni lastnini. Zato uporaba četrtega odstavka 14. člena ZSKZ ne pride v poštev in ga tudi sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Očitek o nepravilni uporabi materialnega prava je torej neutemeljen.
  • 12.
    VSL Sodba II Cp 765/2021
    27.5.2021
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00046742
    ZSPDSLS-1 člen 48, 48/2. ZKZ člen 20, 21, 22.
    promet s kmetijskimi zemljišči - menjava kmetijskih zemljišč - objava ponudbe za prodajo zemljišča - omejitve pri razpolaganju z nepremičnino - izstavitev zemljiškoknjižne listine - plačilo kupnine - obračun in plačilo stroškov - stroški odvetniških storitev
    Zaradi omejitev pri pravnem prometu s kmetijskimi zemljišči, ki veljajo po ZKZ, stranki nista mogli neposredno skleniti menjalne pogodbe. Menjavo zemljišč je bilo treba opraviti z vzajemnim nakupom oziroma prodajo po predpisih ZKZ, tj. z objavo ponudbe na oglasni deski upravne enote.

    Stranki sta posel za obravnavano kmetijsko zemljišče sklenili v času veljavnosti prejšnjega ZSPDSLS, ki je veljal od 17. 11. 2010 do 10. 3. 2018 in določila o odlogu izdaje zemljiškoknjižnega dovolila do plačila celotne kupnine ni vseboval.
  • 13.
    VSC Sodba Cp 65/2021
    27.5.2021
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
    VSC00058229
    ZSKZ člen 14.
    pravica do uporabe - družbena lastnina - kmetijsko zemljišče
    Pravica uporabe se je lahko transformirala le na podlagi enega od zakonov o lastninjenju družbenega kapitala.
  • 14.
    VSL Sklep I Cp 658/2021
    12.5.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00047191
    ZD člen 11, 21, 21/4, 132, 145, 145/1, 167, 205, 205/3, 207, 214, 214/1, 214/2-4. ZDKZ člen 11, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 15, 15/1. ZDKG člen 10. ZZZDR člen 145. ZPP člen 315. URS člen 22.
    zapuščinski postopek - zaščitena kmetija - določitev dediča - sodediči - skupna lastnina dedičev - dedovanje kmetijskega gospodarstva - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - neopravljena zapuščinska obravnava - izjava na naroku - uvedba dedovanja (delacija) - sklep o dedovanju - vmesni sklep o dedovanju - stanje na dan zapustnikove smrti - popolna posvojitev - kmetijska zemljišča - zemljiška knjiga
    Ko sodišče določi dediča kot prevzemnika kmetije, določi le še dedne deleže drugih upravičencev, ki so bili že ugotovljeni v sklepu o dedovanju.

    Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke glede odločitve o dedni pravici. Določbe četrtega odstavka 21. člena ZD, da pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih, ni moč razlagati tako, da posvojenec za nazaj, do trenutka rojstva, izgubi vse že pridobljene pravice po naravnih starših.
  • 15.
    VSL Sklep II Ip 245/2021
    5.5.2021
    IZVRŠILNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00046401
    ZIZ člen 15, 43, 76, 76/2, 189, 189/3, 189/6, 189/7, 189/8, 192. ZPP člen 286b. ZKZ člen 22.
    javna dražba nepremičnin - domik - sklep o domiku nepremičnine - konstitutivna odločba - sklep o izročitvi nepremičnine - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - pravočasna položitev kupnine - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - plačilo dolga - umik izvršilnega predloga - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - narava roka - sodni rok - procesni rok - pravočasno grajanje procesnih kršitev - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - prepoved poseganja v pridobljene pravice - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi
    Bistveno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali bi z ustavitvijo izvršilnega postopka in razveljavitvijo opravljenih izvršilnih dejanj prišlo do nedopustnega posega v pričakovalno lastninsko pravico kupca. Le-ta sicer pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na javni dražbi v izvršbi, (šele) s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar je po stališču (ustavno)sodne prakse njegov pravni položaj v določeni meri varovan že pred tem. Od domika nepremičnine dalje ima namreč kupec že lastninsko pravico v pričakovanju in je pridobitev polne pravice odvisna le od zakonitosti javne dražbe ter izpolnitve obveznosti položitve kupnine, ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine (npr. poplačilo dolga), zaradi katere bi bilo treba ustaviti izvršilni postopek in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. Taka razveljavitev bi namreč posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. domikom. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi ključno, ali je bilo plačilo celotnega dolga, na podlagi katerega je upnik dne 21. 9. 2020 podal umik izvršilnega predloga, opravljeno pred ali po domiku.

    Glede na citirani sedmi odstavek 189. člena ZIZ ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje na drugi javni dražbi kupcu napačno naložilo, da v roku 30 dni predloži odločbo upravnega organa, iz katerega bo izhajala odobritev pravnega posla. Iz navedene zakonske določbe namreč povsem jasno izhaja, da mora sodišče po končani dražbi najboljšega ponudnika napotiti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve. Le če kupec v postavljenem roku ne vloži vloge, je zato mogoče šteti, da ni izpolnil pogoja iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ, ne pa tudi v primeru, če pravočasno ne predloži že same odločbe upravnega organa o odobritvi posla. Za tako stališče v ZIZ ni podlage. Vendar iz zapisnika druge javne dražbe v spisu ne izhaja, da bi pritožnik navedeno napačno določitev roka v zvezi z odobritvijo pravnega posla grajal že na samem dražbenem naroku in v pritožbi tudi ne trdi, da tega brez svoje krivde ne bi mogel storiti že tedaj. Uveljavljanje te kršitve šele v pritožbi je zato prepozno. Dolžino roka za vložitev vloge za pridobitev odobritve posla namreč po sedmem odstavku 189. člena ZIZ določi sodišče, gre torej za sodni procesni rok in je zato nepravilno določitev navedenega roka treba šteti kot procesno kršitev. Le-te pa je treba grajati takoj, ko je to mogoče, kasneje pa le, če to prej iz upravičenega razloga ni bilo mogoče.

    Do domika v konkretnem primeru sploh še ni prišlo. Iz citiranih določb tretjega in šestega odstavka 189. člena ZIZ izhaja, da zakon pri prodaji nepremičnine na javni dražbi loči med razglasitvijo domika na samem naroku in med izdajo sklepa o domiku. Sodišče mora torej opraviti dve ločeni dejanji (razglasiti domik in izdati sklep o domiku), pri čemer praviloma to stori sočasno. Ne velja pa to absolutno, izjema od tega pravila je prav položaj, kakršen je obravnavani. Iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče postopa drugače, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev upravnega organa. V takem primeru namreč sodišče kupca napoti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve, po ponudnikovi pridobitvi odobritve pa nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Ko je sklenitev pravnega posla odvisna tudi od odobritve upravnega organa, torej sodišče na dražbi še ne razglasi domika, saj je ta odvisen od izpolnitve odložnega pogoja pridobitve odobritve. Če se ta pogoj izpolni, pa sodišče takoj nato izda sklep o domiku. Tak sklep je konstitutivne narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa in ga ni mogoče domnevati na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.

    Pravno zmotno je pritožbeno razlogovanje, da izdaja pisnega odpravka sklepa o domiku nima konstitutivnega, temveč deklaratoren učinek in da je do domika prišlo de facto že na drugi javni dražbi ter s sklepom z dne 21. 8. 2020, s katerim je bilo ugotovljeno, da je najvišji ponudnik za predmet prodaje kupec A. A. (pod odložnim pogojem pridobitve odobritve posla s strani upravne enote). Navedeno ne drži, saj je v primeru, ko je potrebna še odobritev posla s strani upravnega organa, sklep o domiku konstitutivne narave in je tako šele z njegovo izdajo nepremičnina objektivno domaknjena kupcu. Po presoji tega višjega sodišča zato ni pravilno stališče v sklepu Višjega sodišča v Kopru, I Ip 165/2009, da je kupčev pravni položaj varovan že od trenutka končanja uspešne javne dražbe.

    Glede na pritožbene navedbe naj bi sicer tudi iz ustavne odločbe Up-35/98 izhajalo, da je kupčev pravni položaj varovan že od razglasitve domika dalje. Vendar pa višje sodišče meni, da je imelo ustavno sodišče v tam obravnavni zadevi v mislih (najbolj pogosti) položaj, ko do razglasitve domika in izdaje sklepa o domiku pride sočasno, saj je v 14. točki razlogov jasno zapisalo, da je naslov za pridobitev lastninske pravice kupca sklep o domiku. To je tudi razumljivo, saj pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (originarna) pridobitev na podlagi sodne odločbe – sklepa o izročitvi.
  • 16.
    VSL Sodba I Cp 195/2021
    14.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00045471
    ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 1. ZDen člen 1. ZPP člen 243.
    arondacija - zadruga - denacionalizacija - lastninjenje družbene lastnine - lastninska pravica - posojilo za nakup nepremičnine - listinska dokumentacija - odplačen pravni posel - odškodnina za odvzeto nepremičnino - odmena - oddajanje nepremičnine v najem - vrednost nadomestnih zemljišč - boniteta - enakovrednost dajatev - sodni izvedenec - strokovno vprašanje
    V predmetni zadevi pa sta, ob odsotnosti dvoma v to, da sta bili pogodba in odločba realizirani, tudi po oceni sodišča druge stopnje odplačna pogodba in odplačna odločba, ob indicu, da je pravna prednica najemala za te posle posojila, zadosten dokaz, da je pravna prednica za odvzeta zemljišča plačala odškodnino in dala nadomestna zemljišča.

    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kvalitetno in vrednostno odgovarjajočo zemljišče pomeni enakovredno dajatev, enakovredna dajatev pa pomeni, da je prag 30 % iz Navodila dosežen.
  • 17.
    VSL Sodba I Cp 1305/2020
    6.1.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00042965
    ZKZ člen 19, 21, 21/3, 22. OZ člen 107. ZPP člen 212.
    razveza pogodbe - nakup kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - odobritev posla s strani upravne enote - nastop veljavnosti pogodbe - veljavnost pogodbe, sklenjene z odložnim pogojem - zakoniti predkupni upravičenec - status upravičenca - več enakovrednih sprejemnikov ponudbe - učinkovanje pogodbe - domneva - nesklenitev pogodbe - neuresničena podlaga - neizpolnitev pogoja - neobstoj pravice - ugotovitev neobstoja obveznosti po pogodbi - odstop od pogodbe - plačilo kupnine - plačilna sposobnost - breme dokazovanja - informativni dokaz - pogoji za veljavnost pogodbe
    Pri prodaji zemljišča skladno z ZKZ velja, da je pogodba sklenjena s prejemom izjave o sprejemu ponudbe, vendar ob dodatnem pogoju odobritve s strani pristojne upravne enote. Ker je torej za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote, je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve (19. člen, tretji odstavek 21. člena in 22. člen ZKZ). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.

    V predmetni zadevi se odložni pogoj še ni izpolnil, saj upravna enota še ni odobrila pravnega posla med pravdnima strankama. Kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, je posledica odložnega pogoja, da učinek pogodbe še ni nastopil. Učinek bo nastopil, ko bo izpolnjen odložni pogoj. Do uresničitve pogoja pa pogodba stranki zavezuje v pomenu, da nobena od njiju ne more odstopiti od pogodbe le z enostransko izjavo. Navedeno stališče dodatno utemeljuje okoliščina, da se bo v primeru neodobritve pravnega posla s toženko, s strani upravne enote štelo, kot da pravni posel s toženko ni bil nikoli sklenjen in bo moral ponudnik (tožnik) pogodbo za prodajo kmetijskega zemljišča skleniti z drugim sprejemnikom ponudbe.

    Dejstvo, da pogodba zaradi še neuresničenega odložnega pogoja ne učinkuje, ima za posledico, da med pravdnima strankama še niso nastale medsebojne pravice in obveznosti. Ker toženkina obveznost še niti ni nastopila oziroma nastala (in posledično rok za izpolnitev tudi še ni začel teči), ni možna uporaba 107. člena OZ, po katerem se presoja, ali je še pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da stranka (ob zapadlosti) obveznosti ne bo izpolnila.

    Pri odstopu od pogodbe po 107. členu OZ stranka, ki odstopa od pogodbe, prevzame nase breme dokazovanja okoliščin, ki morajo biti izpolnjene za predčasni odstop in na podlagi katerih se je torej odločila za odstop. To pomeni, da bi morale biti zatrjevane okoliščine (po navedbah tožnika javno objavljeni podatki o toženkinem finančnem stanju) znotraj tožnikovega zaznavnega območja, zato bi postavitev izvedenca, ki naj bi ugotovil finančno, likvidnostno in insolventno stanje toženke, ter pridobitev dodatnih listin o poslovanju, predstavljala informativna dokaza.

    Odločitev o pravilnosti upravnega postopka in ustreznosti predloženih dokumentov v upravnem postopku je v pristojnosti upravne enote in ne sodišča. Vprašanje izpolnjevanja pogojev predkupnega upravičenca po ZKZ je namreč pogoj za veljavnost sklenjenega posla, zato je to pristojnost upravnega organa.
  • 18.
    VSL Sklep I Cp 1460/2020
    14.12.2020
    CARINE - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00041173
    ZD člen 11.
    dedovanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - dedovanje kmetij - delitev kmetije po delih - nadomestno zemljišče - zakonito dedovanje - razlastitveni postopek - dogovor dedičev - dedni dogovor - delitev stvari v naravi
    Dediči lahko dosežejo dedni dogovor in na ta način pridobijo določena pogajalska izhodišča.

    V postopku razdružitve ali zlasti z medsebojnim dogovorom bodo dediči lahko dosegli, da se razdruži solastnina v naravi ali pa se bo razdruževala z medsebojnim izplačilom ali prodajo. Sodišče je ugotovilo, da kmetija ni zaščitena, zato drugačna delitev ni mogoča.
  • 19.
    VSL Sklep I Cp 991/2020
    10.12.2020
    DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00041169
    ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6. ZD člen 163, 206, 206/1. URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 365, 365-3.
    dedovanje - zapuščinski postopek - vabljenje dedičev na zapuščinsko obravnavo - agrarna skupnost - občina - neznani dedič - objava oklica - prvi dedni red - vračanje premoženja - načelo subsidiarnosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do enakega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
    Neprepričljivo izzveni pojasnjevanje zapuščinskega sodišča, da je v skladu z 206. členom ZD v Uradnem listu RS ter na oglasni deski sodišča in njegovi spletni strani objavilo oklic neznanim dedičem in da se v enem letu nihče v tem svojstvu ni priglasil. Pritožba v tem pogledu utemeljeno izpostavlja subsidiarnost omenjenega ukrepa, ki pride v poštev v primerih, če sodišče (ki ima temu ustrezno dolžnost) na drug primeren način dedičev ne more ugotoviti. V konkretnem primeru pa tak potencialni dedič izhaja (že) iz obrazložitve upravnih odločb, na katere se sklicuje zapuščinsko sodišče in na kar ga je pritožničin predstavnik na zapuščinski obravnavi dne 3. 10. 2019 tudi izrecno opozoril.
  • 20.
    VSL Sodba II Cp 1669/2020
    19.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00039750
    ZKZ člen 1. ZPP člen 359.
    zemljiška knjiga - kmetijsko zemljišče - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pretežnostni kriterij - pogoji prodaje - razpolagalna sposobnost - sprememba lastništva nepremičnine - prepoved reformatio in peius
    Sama izdaja zemljiškoknjižnega dovolila še ne pomeni spremembe lastništva na nepremičninah. Zemljiškoknjižno dovolilo šele daje možnost, da bo lahko kupec (tožnik) poskusil z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ali bo pri tem uspešen ali ne, pa ne more biti vprašanje, ki bi vplivalo na odločitev sodišča, ko gre za uveljavljanje tožbenega zahtevka na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (na podlagi veljavne prodajne pogodbe). Če kupec (tožnik) pri vpisu lastninske pravice na nepremičninah ne bo uspešen, ker bo vpis zavrnjen, ker izdajatelj zemljiškoknjižnega dovolila ni lastnik nepremičnine, bo lahko na podlagi sodbe še vedno zahteval ustrezne nadomestke in vse sankcije, ki izvirajo iz neupravičene neizpolnitve pogodbene obveznosti.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>