ZPIZ člen 47. ZTPDR člen 17. ZPP člen 7, 7/1, 268, 499, 7, 7/1, 268, 499.
vrednotenje delovnih mest - plača
Delavec zaradi spremebe delovnih mest ne more uspešno uveljavljati razlike v plači med plačo po prej vrednotenem in novo vrednotenem delovnem mestu. V pristojnosti delodajalca je, da opredeli zahtevnost del in pogoje za zasedbo delovnih mest in da ta delovna mesta tudi ustrezno ovrednoti, ob upoštevanju izhodiščnih plač tarifnega razreda, v katerega se takšno delovno mesto razvrsti.
Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - bolniški stalež - dobra vera
Če je iz okoliščin primera razvidno, da je bil delavec v dobri veri in je utemeljeno sklepal, da je odsoten z dela zaradi bolniškega staleža (tudi v primeru, če je kasneje ugotovljeno, da mu je bil bolniški stalež odobren neopravičeno), takega izostanka ni mogoče šteti kot neopravičeno odsotnost z dela. Delavec namreč neopravičeno izostane z dela, če ve, ali bi glede na okoliščine moral oz. mogel vedeti, da ne obstaja razlog, ki bi opravičeval njegovo odsotnost z dela. Mnenje zdravniške komisije, v katerem se delavcu bolniški stalež zaključi (še posebej, če gre za mnenje zdravniške komisije, izdelano v odsotnosti delavca), prične pravno učinkovati nasproti delavcu šele takrat, ko mu je vročeno, oz. ko je z odločitvijo zdravniške komisije ustrezno seznanjen. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. VIII Ips 156/2001 z dne 26.3.2002.
Prvi odstavek 4. čl. pogodbe o zaposlitvi določa, da je tožnik ob dogovorjeni plači v tolarski protivrednosti 4.300 DEM udeležen na neto dobičku družbe oz. na tantiemih (deležu na dobičku) v višini 2 % od letnega dobička, ki je izkazan v bilanci. Ta obveznost zapade v plačilo že z ugotovitvijo višine dobička v bilanci. Res je sicer, da v skladu s prvim odstavkom 68. čl. ZGD družba čisti dobiček razporedi najkasneje v petih letih po sprejemu letnega poročila, vendar to ne vpliva na zapadlost terjatve.
Za izplačevanje družinske pokojnine upravičencu, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovan, je odločilen datum vložitve zahteve, ki jo je mogoče podati le pisno ali ustno na zapisnik, saj se v skladu z 2. odst. 172. člena ZPIZ ta dajatev izplačuje od prvega naslednjega meseca nazaj. Eventualno neustrezno ravnanje delavca zavoda zaradi zatrjevanega fizičnega oviranja pri iskanju informacije o uveljavljanju pravice nima nobenega vpliva na datum izplačevanja. Tovrstne okoliščine bi lahko bile kvečjemu relevantne pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti.
Pri zaslišanju stranke gre za izvedbo subsidiarnega dokaza, ki ga sodišče izvede, če za ugotovitev dejstev ni na voljo ostalih dokazov (priče, listinski dokazi, ...). Ker je imelo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru na voljo dovolj dokazov za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno, saj ni moglo odločilno vplivati na drugačno ugotovitev dejanskega stanja.
Ker je tožnik že dne 9.9.1999 prejel od delodajalca kopijo delovne knjižice, iz katere izhaja, da je s 31.8.1999 odjavljen iz zavarovanja in da mu je takrat prenehalo delovno razmerje, mu ni mogoče očitati, da je po tem datumu neupravičeno izostal z dela, kar je delodajalec ugotovil v sklepu z dne 20.9.1999 in 11.11.1999, saj po 9.9.1999 ni imel več razlogov za prihod na delo in njegove odsotnosti ni mogoče šteti za neupravičeno.
Pritožnik v pritožbi sam navaja, da je bil stečajni dolžnik LIK d.d. - v stečaju prodan kot pravna oseba. Stečajni postopek zoper prodano pravno osebo stečajni senat ustavi in ga nadaljuje le še zoper stečajno maso (4. odstavek 147. člena ZPPSL). Pri navedeni pravni osebi se na podlagi 3. odstavka 171. člena ZPPSL po uradni dolžnosti izbiršejo iz sodnega registra vsi vpisi v zvezi s stečajnim postopkom. To pa pomeni, da prodana pravna oseba zaživi novo poslovno življenje, razbremenjena dotedanjih dolgov (primerjaj 5. odstavek 147. člena ZPPSL) in torej ni pravni naslednik dotedanje pravne osebe na pasivni strani. Dolgovi se namreč upnikom poplačajo iz kupnine za prodano pravno osebo, iz katere se oblikuje stečajna masa (3. odstavek 147. člena ZPPSL).
Ker bi tožeča stranka do poplačila svoje terjatve lahko prišla le v stečajnem postopku, ta pa je bil zoper stečajno maso že pravnomočno zaključen, tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vloženo ugotovitveno tožbo. Zmotno je namreč njeno pritožbeno stališče, da bo po uspešno uveljavljanem tožbenem zahtevku v tem postopku, lahko "rekonstruirala" določena pravna ravnanja v stečajnem postopku. V stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije (3. odstavek 11. člena ZPPSL), zato ni možnosti, da bi pravnomočno končani stečajni postopek tožena stranka lahko "obudila". Le v stečajnem postopku pa bi kot upnik lahko prišla do poplačila svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika oz. stečajno maso.
opustitev - vzročna zveza - protipravnost - varstvo pri delu - prometna nesreča - vinjenost na delu
Splošna dolžnost delodajalca, ki doslej med pravdnima strankama ni bila sporna, da mora skrbeti za to, da delavci med delovnim časom ne uživajo alkoholnih pijač, ne pomeni obenem dolžnosti, da zagotavlja popolen nadzor v prid preprečavnju popivanja med delovnim časom ali da celo izvaja nadzor nad morebitno vinjenostjo delavcev.
Poleg tega morebitna opustitev oziroma premajhna skrbnost glede splošne dolžnosti delodajalca, da skrbi za to, da delavci na delovnem mestu ne bi uživali alkoholnih pijač, ne bi mogla biti v vzročni zvezi z nastalo škodo. Kot je bilo že obrazloženo, smisel te dolžnosti delodajalca ni v zagotavljanju varnosti delavcev kot udeležencev prometa na poti domov po zaključku delovnega časa.
ZDSS člen 6, 6/1, 6/1 - 1, 6, 6/1, 6/1 - 1. SKPG člen 42, 42/2, 42, 42/2.
kolektivni spor - odpravnina trajno presežnega delavca - delovna doba pri bivšem delodajalcu - kolektivna pogodba
SKPGd v 2. odst. 42. člena izrecno določa, da se pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem. Obstajala je delovnopravna kontinuiteta, saj so bili predlagatelji iz enega pravnega subjekta k drugemu pravnemu subjektu razporejeni le na podlagi sporazumov o začasni razporeditvi v drugo podjetje. Pri tem ni pomembno, če so predlagatelji kasneje podpisali še anekse k pogodbi o zaposlitvi, po katerih se jim je delovno razmerje za določen čas spremenilo v delovno razmerje za nedoločen čas. V tovrstnih kolektivnih sporih obstaja skupinski interes skupine delavcev, katerih interes je neposredno prizadet zaradi neizvrševanja kolektivne pogodbe. Za ugotovitev, katera delovna doba se všteva v osnovo za izračun odpravnine trajno presežnim delavcem, je skupinski interes predlagateljev nedvomno izkazan (46. člen ZDSS).
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Pravica dediča, prevzemnika izročenega premoženja po izročilni pogodbi, je v primeru spora o obsegu izročenega premoženja, ki se pod pogoji iz 1. odst. 110. člen ZD šteje za darilo, manj verjetno od pravice drugega nujnega dediča, ki se z izročitvijo in razdelitvijo premoženja ni strinjal.
Tožena stranka je tožniku izdala zakonito odločbo o prenehanju delovnega razmerja v skladu s 1. odst. 4. člena in 3. odst. 33. člena tedaj veljavnega ZDDO in 81. členom Zakona o tujcih, ker ni več izpolnjeval z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del v X. upravi Republike Slovenije, saj ni pridobil državljanstva Republike Slovenije, pa tudi dovoljenja za zaposlitev v smislu določb 4. odst. 4. člena ZDDO ni imel.
Civilna delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku pride v poštev šele, če in ko je ugotovljeno, da fizična delitev ni mogoča, ali pa je mogoča le ob znatnih spremembah same stvari oziroma ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti.
ZOR člen 221, 221/2, 227, 227/1, 227/2, 221, 221/2, 227, 227/1, 227/2.
poslovodstvo brez naročila - prodaja tuje stvari - rei vindicatio
Trditve, da je tožena stranka vedoma prodala tujo (tožnikovo) nepremičnino, je mogoče razlagati kot trditev, da je tožena stranka opravila tuj posel in to z namenom, da obdrži zase dosežene koristi.
Po določbi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP izda sodišče dopolnilni sklep na predlog stranke le, če ni odločilo o delu zahtevka ali o vseh zahtevkih. S takšnim sklepom torej sodišče le dopolnjuje sprejeto odločitev (ki je razvidna v izreku), v nobenem primeru pa ne dopolnjuje obrazložitve odločbe.
ZOR člen 154, 154. ZDR člen 36, 36e, 106, 106/1, 36, 36e, 106, 106/1. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 355, 358, 358 - 4, 355, 358, 358 - 4.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - odpovedni rok - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
1. Čeprav delodajalec ni upošteval 106. člena ZDR, po katerem ugovor zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve in je zato napačno določil začetek teka odpovednega roka v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, je delavcu zakonito prenehalo delovno razmerja z dnem, ki ga je določila tožena stranka, ker delavec zoper dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja ni zahteval sodnega varstva.
2. Za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca delavcu zaradi neizkoriščenega letnega dopusta morajo obstojati vsi štirje elementni iz 154. čl. ZOR. Ker sodišče prve stopnje teh elementov ni ugotavljalo, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Če delavec ni mogel izkoristiti celotnega letnega dopusta izključno iz razloga, ker je bil v celotnem spornem obdobju v bolniškem staležu, delodajalcu ni mogoče za neizrabo pripistai nobene krivde, zato tudi ni podana njegova odškodninska odgovornost zaradi neizrabe letnega dopusta.
ZNP člen 37, 159, 160, 37, 159, 160. ZNVP člen 68, 68/1, 68/2, 68/3, 68/4, 68, 68/1, 68/2, 68/3, 68/4. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
listina
Postopek zamenjave delnic z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (12. do 4. odst. 68. člena ZNVP) ima tudi naravo posebnega amortizacijskega postopka. Razveljavitve vrednostnih papirjev zato ni treba opraviti v sodnem postopku po določbah ZNP. Izdajatelj vrednostnih papirjev nima pravnega interesa za takšen nepravdni postopek, zato je sodišče prve stopnje predlog pravilno zavrglo.
pogodba o zaposlitvi - sklep o razporeditvi - sklenitev delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja
Delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi za določen čas nista navedla, za kakšen primer po 17. čl. ZDR in za kakšno obdobje takšno delovno razmerje sklepata, temveč je to določil delodajalec v vsakokratnem sklepu o razporeditvi delavca. Takšno ravnanje bi bilo zakonito le takrat, ko bi sklepu vsakokrat sledila tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, česar pa tožena stranka ni izvajala in je bilo nezakonito sklenjeno oz. podaljševano delovno razmerje