duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje pravilno tožniku ni priznalo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja njegovih življenjskih aktivnosti, saj duševne bolečine v posledici utrpelih poškodb (udarnine na čelu in odrgnine na nosu ter razlitje krvi v predelu leve beločnice), ki niso zapustile nobenih trajnih posledic, tožniku niso nastale.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00055863
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - padec na spolzkih tleh - krivdna odgovornost - teorija jajčne lupine - vzročna zveza
Ker tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost prve toženke, ker je padec povzročil poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja, ki je bilo že prej okvarjeno zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno presojalo po v sodni praksi sprejeti teoriji jajčne lupine. S pritegnitvijo izvedencev nevrokirurga in nevrologa je ugotavljalo, ali je z nadpolovično verjetnostjo izkazano, da so konkretne težave, ki jih trpi oškodovanec, v vzročni zvezi s poškodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00054294
ZPP člen 156, 286, 348.
škodni dogodek - padec na stopnicah - vzrok padca in zdrsa - izvedba dokaza - primeren dokazni predlog - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pritožbena obravnava - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - dokazna ocena - metodološki napotek - povrnitev stroškov postopka - separatni stroški
Izvedba predlaganega dokaza ne bi zavlekla reševanja spora, kot posplošeno navaja sodišče prve stopnje. Zato je z namenom odprave kršitve pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je v soglasju s strankami prebralo vse listine, ki so v spisu in zaslišalo pričo.
Na pritožbeni obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.
Zgolj predložitev listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo ne more nadomestiti trditev stranke, ker bi šlo za izvajanje nedovoljenih preiskovalnih dokazov. Sodna praksa je že večkrat opozorila, da sodišče ni dolžno brskati po dokumentaciji stranke in iz nje luščiti potrebnih trditev, temveč je to naloga stranke.
soprispevek - okrnitev osebnostnih pravic - enotna nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah
Sodna praksa se je že pri enkratnih odzivih s fizičnim nasiljem na žaljenje oziroma besedno izzivanje izrekla, da takšen odziv ne opravičuje in niti delno ne zmanjšuje odgovornosti tistega, ki je fizično nasilje uporabil. Toliko manj zato lahko pomenijo besedni izzivi podlago za soprispevek oziroma zmanjšanje odgovornosti izvrševalca kontinuiranega, kar tri leta izvrševanega fizičnega in s skrajnimi grožnjami s smrtjo, izvrševanega psihičnega nasilja.
odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - pravočasnost navedb
Tožnikovo trditveno in dokazno breme je bilo zatrjevati in dokazati dejstva, da sta škodni dogodek in posledična škoda nastala na zatrjevan način, to je dejstva o okoliščinah položaja tožnikovega telesa in o ravnanju toženkinega zavarovanca v trenutku nastanka škodnega dogodka (131. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je upoštevalo na prvem naroku podano trditveno podlago o načinu nastanka škodnega dogodka in poškodbe in predložen dokaz. Tudi dokaz z izvedencem je izvedlo upoštevaje tožnikove trditve in fotografij o načinu nastanka škodnega dogodka in poškodbe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovih pravočasno podanih trditev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00053980
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 90. ZDR-1 člen 45, 45/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 11, 19, 19-3. OZ člen 131, 131/1, 171, 352, 352/1. ZPP člen 214, 214/3, 313, 313/2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV.
regresna pravica ZZZS - povrnitev stroškov zdravljenja - odškodninska odgovornost delodajalca - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - poškodba pri delu - nesreča pri delu - delo na strehi - popravilo strehe z zamenjavo salonitne plošče - delo na višini - padec z višine - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - varnostni pas - soprispevek delavca - paricijski rok
Po mnenju pritožbenega sodišča delavcem ni mogoče očitati prispevka k nastali škodi. Delavcu, ki je dolžan opraviti svoje delo, ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastanku škode, če delodajalec dela ni organiziral na varen način, dela pa drugače ni bilo mogoče opraviti. Kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku na prvi stopnji, delavci določenega dela niso mogli opraviti drugače kot s hojo po salonitnih ploščah. Pri polaganju PVC folije (teže cca 70 kg, ena rola je imela 40 m2) je namreč šlo za timsko delo treh delavcev (en delavec je delal luknje na traku, drugi je to pritrjeval, tretji pa varil folijo). Ker na drugačen način dela niso mogli opraviti, pritožba neutemeljeno opozarja, da so vedeli, da se na salonitnih ploščah ne bi smeli zadrževati, kar naj bi delavcem očital tudi izvedenec. Med tovrstnim delom, tudi med (5 minutnim) odmorom, bi morali biti delavci ustrezno varovani v skladu s predpisi, pa niso bili. Če bi delodajalec sprejel ustrezne ukrepe, že zgolj tako, da bi na streho namestil sidrišča in zagotovil, da bi uporabljali varovalno opremo, bi s tem preprečil poškodbo delavcev, kar je potrdil tudi izvedenec v dopolnilnem mnenju.
zavarovanje pred odgovornostjo - zdrs na spolzkih tleh - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da A. A., čeprav je vedela, da je polila mastno tekočino, in iz tega razloga tudi odstranila predpražnik z rešetk, tožnika, ki je odhajal po poti, ki vodi preko rešetk, kar ji je bilo znano, na to ni opozorila. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi ob običajni skrbnosti to morala storiti, saj je vedela, da tožnik odhaja domov po poti, na kateri se nahaja z mastno tekočino polita rešetka. Pravilno je tudi pojasnilo, da za odškodninsko odgovornost ni potrebno ravnanje, ki je v nasprotju z zakonom, ampak ima takšno posledico tudi nedopustno ravnanje, torej ravnanje, ki ne ustreza običajni skrbnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00055613
ZPIZ-2 člen 196.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravnost ravnanja - pokojninska doba
Glede vodenja podatkov v matični evidenci zavarovanec je tožena stranka odvisna od podatkov, ki jih ji sporočijo zavezanci za posredovanje podatkov. S podatkom, kdaj je tožnik služil vojaški rok, tožena stranka očitno ni razpolagala. To pa je vodilo k napačni ugotovitvi tožnikove pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Tožnik je dobil pisno informacijo in bi enako, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnik lahko odreagiral in toženo stranko opozoril na napako. Tega pa ni storil. Tudi kasneje, ko mu je bila izdana nova pisna informacija, ni opozoril avstrijskega nosilca zavarovanja o predhodno sporočenem napačnem podatku glede dopolnjene pokojninske dobe v Republiki Sloveniji. Torej tudi če ni tožena stranka avstrijskemu nosilcu zavarovanja po ugotovitvi napake posredovala popravljene podatke, to še ne pomeni, da gre za ravnanje, ki bi kazalo na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava oziroma da bi bilo ravnanje tožene stranke oziroma referentov, ki so vodili postopek, samovoljno oziroma arbitrarno.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - nateg vratnih mišic - degenerativne spremembe
Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je 179. člen OZ. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, drugo pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ker se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.
Dejstvo, da je tožnik že pred škodnim dogodkom trpel zaradi izrazitih degenerativnih sprememb ledveno-križne hrbtenice, nikakor ne pomeni zgolj nemih degenerativnih sprememb, kar potrjuje tudi izvedeniško mnenje medicinske stroke.
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni pravno priznana škoda, odškodnina iz tega naslova se prizna le izjemoma. Tožnik je po izdelavi izvedeniškega mnenja res umaknil tožbo glede zahtevane odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar je izrecno vztrajal, da se s strani izvedenke ugotovljeno začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti upošteva kot del nevšečnosti, ki jih je trpel med zdravljenjem.
V sodni praksi je sprejeto, da se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ko torej ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti) odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
URS člen 26. ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - izčrpanje pravnih sredstev - kazenski postopek - protipravno ravnanje sodnika - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke. Stranka (oškodovanec) mora že v samem postopku do pravnomočnosti oziroma v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi uveljavljati protipravnost, sicer se nanjo ne more sklicevati v odškodninskem postopku proti državi.
Na odsotnost upravičenja za zastopanje se lahko sklicuje le stranka, ki je bila nepravilno zastopana.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055371
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - dokazna ocena
Sodišče je pravilno zaključilo, da toženi strani v zvezi s škodnim dogodkom ni mogoče očitati nobene kršitve veljavnih predpisov oziroma protipravnega ravnanja, zlasti pa ne takšnega, ki bi bilo vzročno povezano z nastankom škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055938
ZPP člen 139, 139/3, 277, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 45, 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 167, 167/2, 168, 168/1, 168/2, 174, 174/1.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - vročitev tožbe v odgovor - nepremoženjska škoda - izgubljen zaslužek - tuja nega in pomoč - mesečna renta
Tožnik je 23. 3. 2017 utrpel poškodbo na delu na gradbišču, ko je pri delu na strehi objekta padel skozi nezavarovano odprtino v globino 10 metrov, medtem ko sta s sodelavcem napenjala signirno vrv za označevanje potrebne višine slemena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala, v tožbi postavil ustrezne trditve in predložil dokaze, ki z njimi niso v nasprotju, zato mu je po vseh postavkah dosodilo primerno in pravično odškodnino za nematerialno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00053657
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. ZPIZ-2 člen 190a. ZOZP člen 18.
regresni odškodninski zahtevek - regresni zahtevek ZPIZ - povrnitev premoženjske škode - družinska pokojnina - prispevki iz socialnega zavarovanja - pobotni ugovor - oblikovanje pobotnega ugovora - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - višina terjatve - obstoj terjatev - obstoj v pobot uveljavljane terjatve - odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - učinkovanje - zaključek glavne obravnave
Pritožbeno sodišče je po vpogledu v izvensodne poravnave ugotovilo, da se poravnave po vsebini nanašajo na škodo, ki je tožniku nastala do konca leta 2012. Iz zapisa „škoda“ v poravnavah ne izhaja, da se plačilo nanaša le in zgolj na škodo iz naslova izplačanih družinskih pokojnin. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi vsebine poravnav zaključilo, da tožnik ni izkazal, da se plačani zneski nanašajo izključno na plačilo škode iz naslova izplačanih družinskih pokojnin. Sama vsebina regresnih zahtevkov, v katerih je tožnik od zavarovalnice zahteval izplačilo škode iz tega naslova, pa ni odločilna za presojo vsebine sklenjenih poravnav. Za presojo, kaj je bilo na podlagi sodnih poravnav tožniku izplačano, je odločilna vsebina poravnave. Iz nje pa jasno izhaja, da plačani zneski zajemajo škodo, nastalo do 31. 12. 2012. V ta okvir pa po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi škoda, ki je tožniku nastala zaradi izgube prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker besedilo poravnav ne omogoča zaključka, da se po poravnavah plačani zneski nanašajo le na plačilo škode iz naslova družinskih pokojnin, je pobotni ugovor toženca utemeljen.
Terjatvi tožnika in toženca sodišče pobota do vzajemne višine terjatev. Po izrecni zahtevi tretjega odstavka 324. člena ZPP in tretjega odstavka 319. člena istega zakona mora izrek sodbe obsegati tudi odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, takšna odločba pa postane pravnomočna. O ugovoru pobota je mogoče odločiti le pod pogojem, da obe terjatvi v času odločanja sodišča še obstajata – ko nastopijo časovne meje pravnomočnosti sodbe – to pa je trenutek zadnje glavne obravnave. Trenutek, ko se terjatvi pobotata, je trenutek, ko sodišče odloči o obstoju pobotne terjatve, to pa je dan izdaje sodbe. Sodna odločba, v kateri sodišče odloči tudi o ugovoru pobota in sodno pobota medsebojni terjatvi pravdnih strank, lahko učinkuje le za naprej, zato se pobot opravi na dan zaključka glavne obravnave. Zaključek glavne obravnave pa je dan izdaje izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje
Predmet spora je odškodninska odgovornost toženca, kateremu tožeča stranka očita, da je pri navedenem delu podrgnil in poškodoval okvirje balkonskih vrat. Od njega zahteva plačilo premoženjske škode v višini 1.200,00 EUR.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da temelj odškodninske obveznosti ni bil podan, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00056431
ZPrCP člen 45, 45/1, 63, 63/1, 63/4, 65, 65/4-12, 71, 71/7, 103, 103/3. ZPP člen 216. OZ člen 154, 154/2.
škodni dogodek - prometna nesreča - trčenje traktorja in osebnega avtomobila - cestni promet - deljena odgovornost - neprilagojena hitrost vožnje - stopnja krivde - soprispevek k nastanku škode - delna razbremenitev odgovornosti - nastanek in višina škode - nevarna situacija - nepravilno parkiranje - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - nepremoženjska škoda - neznatna škoda - dejanska trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza
Krivda imetnikov motornih vozil se upošteva zgolj kot enega od kriterijev za porazdelitev odgovornosti, prispevek k nastali škodi pa se ovrednoti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem da ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov udeleženih voznikov in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz posameznega motornega vozila.
Tožnik je kvečjemu utrpel neznatno škodo, ki pa ni pravno priznana. To velja tudi za odškodninski zahtevek za strah, saj tožnik že v svoji dejstveni podlagi ni zatrjeval, da bi utrpel takšen strah, ki bi bil podlaga za prisojo odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056434
URS člen 26, 26/1, 135. ZDT-1 člen 19, 185, 185/1, 185/1-2, 219, 219/3. ZDOdv člen 12, 12/1, 12/4. ZKP člen 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - duševno trpljenje zaradi izvedbe in teka kazenskega postopka - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim očitanim protipravnim ravnanjem in škodo.
Glede na to, da je pooblastilo za zastopanje državne odvetnice podano v 12. členu ZDOdv, je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da državna odvetnica, ki je v postopku zastopala toženko, za njeno zastopanje ni imela pooblastila in da bi jo moral za zastopanje toženke pooblastiti generalni državni odvetnik.
odškodninska odgovornost investitorja - nesreča pri delu - dolžna skrbnost - vzročna zveza
Pasivnost oziroma celo vztrajanje investitorja pri nepravilni montaži je zagotovo eden od vzrokov, ki je življenjsko gledano, logično in razumsko ter po rednem teku stvari prispeval k nastali nesreči. Prav tako je v OZ v zvezi z ZGO-1 mogoče najti zadostno pravno podlago, da je med drugim treba tudi z ustreznim ravnanjem investitorja zagotoviti varno opravljanje dela. Ravnanja izvajalca in njegovih delavcev niso pretrgala vzročne zveze, saj je prav zaradi predmetnega ravnanja tudi investitorka, ki je dopuščala in vztrajala pri nadaljevanju neustrezne montaže postala soodgovorna za nastalo škodo.
Neutemeljeno je pritožbeno izpostavljanje, da je toženka le naročnik, ki izbere profesionalnega izvajalca, da mora slednji dela izvesti strokovno in da je njena obveznost le v plačilu po pogodbi. V trenutku, ko je bila toženka opozorjena o neustreznosti montaže s strani omenjenega izvajalca, je namreč tudi sama postala dolžna, da ustrezno ukrepa v smeri (ne)dopustitve takšnega opravljanja del in je njeno vztrajanje pri nadaljevanju del treba šteti kot protipravno ravnanje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba pri delu - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - poškodba petnice
Pritožbeno sodišče verjame tožniku, da so bile bolečine neprijetne in naravno je, da jih vsak težko prenaša, posebej ko hude bolečine trajajo dolgo, česar pa sodišče prve stopnje pri odmeri ni spregledalo. A odmera odškodnine ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, ampak mora sodišče (poleg upoštevanja vseh okoliščin posameznega oškodovanca) subjektivno doživljanje oškodovanca objektivizirati.