S tem, ko se je sodišče prve stopnje opredelilo, da je pripor neogibno potreben ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti, se je implicite izreklo tudi o tem, zakaj milejši ukrepi ne pridejo v poštev,
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072213
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 8, 219, 245.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - privolitev za preiskavo predmetov - pregled elektronskih naprav - ogled - zaseg predmeta - izločitev dokazov
Obtoženec je ob zaslišanju ob privedbi izrecno izjavil, da govori in razume arabski jezik in se strinja s tem, da se mu tolmači v arabskem jeziku, nato pa je sodeloval v postopku. Iz navedenega tako prepričljivo izhaja, da je razumel arabski jezik in ni slediti nasprotnim navedbam govornika. Iz izjav obtoženca je tako izhajalo, da je tekom predkazenskega postopka razumel arabski jezik in so policisti ustrezno poskrbeli za tolmačenje v jezik, ki ga je obtoženec razumel. Tako je razumel tudi privolitev za pregled elektronske naprave, saj mu je ob podaji privolitve bilo tolmačeno v arabski jezik. Ker je obtoženec soglašal s preiskavo elektronske naprave in podpisal ustrezno listino, je bil pregled elektronske naprave opravljen skladno z 219. členom ZKP.
Tujci so bili izpostavljeni nevarnosti za življenje in zdravje, kar predstavlja znak kvalificirane oblike očitanega kaznivega dejanja. Pri tem ni slediti utemeljitvi zagovornika, saj ni nujno, da je nevarnost že povzročena, temveč glede na zakonsko dikcijo zadostuje že izpostavitev tujcev nevarnosti. Že v izreku je jasno opredeljeno, da je obtoženec prevažal deset oseb, od tega je bila ena oseba v prtljažnem prostoru, preostalih devet pa je bilo na petih sedežih. S tem ni bilo ustrezne namestitve za štiri osebe, ki tako niso imele ustreznih sedežev in varnostnih pasov. S tem ko sodišče prve stopnje v namestitvi tujcev in načinu vožnje sicer ni prepoznalo nastanka konkretne nevarnosti za življenje in zdravje tujcev, ni v ničemer preseglo očitane kriminalne količine, hkrati pa navedeno tudi ni vplivalo na preostala ugotovljena dejstva o načinu prevozu ter s tem na pravno kvalifikacijo. Glede na navedeno niso relevantni očitki zagovornika o tem, da so bili tujci živi in zdravi ter da ni opisana konkretna nevarnost.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pri obdolžencu dne 4. 1. 2022 že opravljena hišna preiskava, na podlagi odredbe sodišča, v okviru katere so bile obdolžencu zasežene istovrstne prepovedane substance, ki so predmet tudi sedanjih očitkov. Glede na to ugotovitev, je lahko sodišče prve stopnje, ob pritožbeno neproblematiziranih objektivnih okoliščinah storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, na ravni utemeljenega suma sklepalo tudi na subjektivni odnos obdolženca do očitanih mu kaznivih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068900
KZ-1 člen 323, 323/1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - ugotavljanje oblike krivde - naklep ali malomarnost - razlogi o krivdi - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje bi glede na obtožbeni očitek kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po četrtem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 moralo presojati obdolženčev naklep (direktni ali eventualni) tako v razmerju do kršitve cestnoprometnih predpisov (vožnja pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), kakor tudi do konkretne ogrozitvene posledice (neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe), ki jo s tako vožnjo povzroči (vzročna zveza). V odnosu do prometne nesreče s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb (četrti odstavek 324. člena KZ-1) pa bi moralo ugotoviti, ali se je obdolženec zavedal možnosti, da bo do takšne posledice prišlo, pa je lahkomiselno mislil, da ne bo nastala oziroma da jo bo lahko preprečil (zavestna malomarnost), oziroma da se možnosti take posledice ni zavedal, pa bi se tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).
URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZS člen 104, 104/2, 116. ZKP člen 35.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - običajni kolegialni odnosi - sodnik
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi oškodovanka sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki svojo funkcijo opravlja v isti stavbi kot sodniki Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer sodniki obeh sodišč tudi vsakodnevno sodelujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072602
KZ-1 člen 73, 308, 308/6. ZKP člen 370, 370/2. KZ-1G člen 1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odmera kazni - varnostni ukrep odvzema predmetov
Iz opisa dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča izhajajo vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja, obrazložitev sodbe, ki je bila izdana na podlagi obtoženčevega priznanja krivde, pa tudi vsebuje vse predpisane elemente. V bistvu pritožba v okviru obeh navedenih pritožbenih razlogov uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z utemeljitvijo, da obtoženec med vožnjo ni ogrožal migrantov, vendar te navedbe, glede na to, da je bila sodba, kot rečeno, izdana na podlagi obtoženčevega priznanja krivde, v smislu drugega odstavka 370. člena ZKP, niso dovoljene. Kolikor je namreč sodba bila izdana na podlagi sprejetega priznanja krivde, se sodba ne sme izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar navedeni pritožbeni očitki niso dovoljeni. Sicer pa pritožba spregleda, da se obtožencu v izpodbijani sodbi očita, da je migrante izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje, ne pa tudi, da jih je že konkretno ogrozil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068288
KZ-1 člen 159, 159/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 435, 435/1.
obrekovanje - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje zasebne tožbe - ni kaznivo dejanje - trditev
Vložen predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni trditev v smislu izvršitvene oblike očitanega kaznivega dejanja, temveč zgolj nakazuje možnost storitve kaznivega dejanja, zato dejanje, ki je predmet zasebne tožbe, ni kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068262
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 91/4, 122, 122/1, 122/2,. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 377, 377/3, 383, 383/1, 383/1-2, 387,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
zastaranje kazenskega pregona - beneficium cohaesionis - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - zavrnilna kazenska sodba - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - storitev novega kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - pritožba v korist soobdolženca
Okoliščina, da je za enega od obdolžencev pravica do kazenskega pregona zastarala, pa ne daje podlage za uporabo instituta beneficium cohaesionis (privilegij pridruženja) v korist obdolžencev, ki sta storila kaznivi dejanji, zaradi katerih se je zanju tek zastaranja pretrgal, in za izdajo zavrnilne sodbe tudi zanju, kot se v svoji izjavi zavzema zagovornik obdolženega A. A. ZKP v 387. členu določa, da če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Smisel navedenega instituta je v zagotovitvi enake obravnave obdolžencev v celotnem kazenskem postopku, a ne na ta način, da bi sodišče zaradi zastaranja pravice do kazenskega pregona za enega od njih ostalim obdolžencem v isti zadevi, ki so v tem času storili enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, priznalo enak položaj kot obdolžencu, ki kaznivega dejanja v tem času ni storil in v kazenskem postopku ne more biti več obravnavan.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba - član hudodelske združbe - razumljivost izreka sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - zakonitost dokazov - izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - tajni delavec - izzivanje kriminalne dejavnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje tajnega policijskega delavca - protipravna premoženjska korist - višina protipravne premoženjske koristi - odvzem predmetov
Res je sicer, da mora sodišče upoštevati ekskluzijsko pravilo iz drugega odstavka 18. člena ZKP po uradni dolžnosti v vseh fazah kazenskega postopka, vendar je obramba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov zaradi prekluzije omejena do začetka glavne obravnave.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku poučilo obdolženca o prekluziji pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov, je šele pritožbeno zatrjevanje nezakonitosti navedenih dokazov primarno prepozno, posledično pa uveljavljanje 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP nedovoljeno, saj ne gre za že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljene dokaze.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja (takšni stroški pa zato protipraven vložek v storitev kaznivega dejanja), ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati in se storilcu kaznivega dejanja odvzame znesek, ki predstavlja seštevek vseh plačil za prodano drogo.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pritožbena razlaga, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti začetek teka roka za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu od vročitve odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zagovornikom, je zmotna. Takšna razlaga bi pomenila, da bi rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi obdolženec zagovornika pooblastil za zastopanje ali ko bi slednji prejel odločbo o brezplačni pravni pomoči.
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - prenehanje statusa sodnega izvedenca med sodnim postopkom - izvedenec finančno ekonomske stroke
Res je, da gre pri zaslišanju izvedenca v nadaljevanju postopka, na glavni obravnavi za neko bodoče negotovo dejstvo, na kar opozarja pritožba, vendar je potrebno pojasniti, da v primeru, da v nadaljevanju tega kazenskega postopka iz kakršnihkoli razlogov dr. B. B. ne bi bilo možno zaslišati, bi sodišče prve stopnje lahko v postopek pritegnilo novega izvedenca, kar pa ne pomeni, da bo že izdelano izvedensko mnenje dr. B. B. in dopolnitve mnenja potrebno izločiti iz spisa in da je zaradi navedenega nezakonito, kot zmotno meni pritožba.
Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno izpostavilo, da je obtoženec specialni povratnik in da ga, glede na kriminalni recidiv, ki se je zgodil le kratek čas po prestani zadnji izrečeni mu zaporni kazni, doslej izrečene mu zaporne kazni in druge sankcije, očitno niso odvrnile od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Gotovo pa je, da takšnega učinka tudi ni moč pripisovati dosedanjemu bivanju obtoženca v priporu, ko tudi v tem pogledu ostaja pritožba na povsem načelni ravni.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe
Pritožba z izpodbijanjem dokazne ocene, sprejete po sodišču prve stopnje v še nepravnomočni sodbi z dne 19. 6. 2023 ter posledičnem očitanju zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede izpolnjenosti objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanega poskusa kaznivega dejanja, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešna, saj je pravilnost in zakonitost sodbe z dne 19. 6. 2023 lahko le predmet pritožbenega preizkusa te sodbe.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 18, 18/2, 83, 219a.
izločitev nedovoljenih dokazov - verodostojnost priče - namen izločitve - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Obrambna zatrjevanja, da zmožnost le osnovnega komuniciranja ilegalnih migrantov s policisti, kateri naj bi se poleg tega znašli v podrejenem položaju napram policistom, ob tem, da naj ne bi bili poučeni, da imajo možnost svobodno pričati, terja oceno, da njihove izjave po vsebini niso odraz dejanskega stanja, predstavljajo izključno samo tisto, kar nenazadnje navaja pritožnica sama; namreč način izpodbijanja dokazne vrednosti izjav, katere naj bi ilegalni migranti dali policistom, kar pa ne more biti predmet instituta izločitve dokazov v skladu z določbo drugega odstavka člena 18 in določbo člena 83 ZKP. Enako stališče sodišče druge stopnje zavzema tudi glede pritožničinega opozorila, da naj bi dva od ilegalnih migrantov podajala izjavo ob isti uri; tudi navedeno izkazuje, da zagovornica preko pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov napada verodostojnost izjav, zabeleženih v uradnih zaznamkih o informativnih izjavah ilegalnih migrantov z dne 3. 10. 2014, s tem pa skuša izpodbiti dokazni standard, potreben za izdajo odredbe o preiskavi mobilnega telefonskega aparata, najdenega v osebnem avtomobilu Saab.
Institut izločitve dokazov ni namenjen presoji verodostojnosti podatkov, na katerih temelji odredba o preiskavi na podlagi člena 219a ZKP, pač pa presoji, ali so bili določeni dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb ZKP oziroma na podlagi takih nedovoljenih dokazov, česar pa pritožnica tudi v navedenem delu določno ne zatrjuje.
Pritožnica bi sicer, glede na odredbe za vabljenje prič v preiskavi, utegnila imeti prav v zvezi s pravico obtoženca do zaslišanja obremenilnih prič; vendar, kot je bilo v tej odločbi že razloženo, s strani obrambe zatrjevani način kršitve te procesne pravice obtoženca v preiskavi ni v vzročni zvezi z zakonitostjo načina pridobitve izpovedb prič s strani preiskovalnega sodnika.
Pri odstopu kazenskih spisov tuji državi, članici EU, je potrebno upoštevati, poleg vseh ostalih pogojev, določenih v citiranem členu, tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega in kazenskega postopka.
prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Razlog kršitve prepovedi približanja, pa četudi je to s strani obdolženca domnevana korist otrok, namreč ne more vplivati na zaključek o nevarnosti, da bo obdolženi očitana mu kazniva dejanja ponovil, kvečjemu njegovo opravičevanje kršitev in nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja kaže na njegov izredno nespoštljiv odnos do pravnih norm oziroma odločb sodišča, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno izpostavljena obdolženčeva nezmožnost kontroliranja čustvenih stanj pa kvečjemu govori v prid pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v izpodbijanem sklepu izpostavljena obtoženčeva predkaznovanost ni poudarjena s smeri predčasnega kaznovanja osumljenca oziroma obtoženca, kot to zmotno izpostavlja pritožnik. Ta okoliščina je bila upoštevana le kot nosilna okoliščina pri presoji ponovitvene nevarnosti, ko je v skladu z ustaljeno sodno prakso in procesno teorijo, to okoliščino mogoče upoštevati kot eno izmed subjektivnih okoliščin, ki kažejo na obtoženčevo ponovitveno nevarnost (gre za obtoženčevo prejšnje življenje), če je kaznivo dejanje, za katerega je bil obtoženec predhodno pravnomočno obsojen, v smiselni povezavi z dejanjem, za katerega se vodi postopek.
Zaključek o obstoju pripornega razloga begosumnosti je v izpodbijanem sklepu pravilno oprt na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, višino predpisane kazni, močne navezne okoliščine na tujo državo, ko obdolženca na Republiko Slovenijo ne veže prav nobena navezna okoliščina in domnevno članstvo v hudodelski združbi, zaradi katerega bi lahko v primeru izpustitve na prostost imel pomoč pri skrivanju in izognitvi kazenskemu postopku.
Glede na do sedaj izkazane obtoženčeve osebne lastnosti, zlasti v postopku ugotovljeno preteklo kriminaliteto, ni mogoče pričakovati, da bi bil že pritožbeno predlagan milejši ukrep – hišni pripor, zadosten ukrep za preprečitve ponovitvene nevarnosti.
Obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, mora sodišče posebej ugotavljati v zvezi z odločitvijo o priporu, ko še ni izdan sklep o preiskavi. V ostalih primerih pa sodišče utemeljen sum le preizkuša, ponovno presoja pa, če ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so za obstoj le-tega pomembne.