KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070252
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 105, 105/1, 105/2, 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c, 450č.
velika tatvina - sporazum o priznanju krivde - premoženjskopravni zahtevek
Zgolj posplošeno sklicevanje na vrsto oziroma tip kršitve ter hipotetično teoretiziranje in polemiziranje z judikatom, povsem drugovrstnim predmetni kazenski zadevi, glede na sprejeto priznanje krivde obdolženega in v izpodbijani sodbi eksplicitno navedenih dokazov, ki so podano priznanje podprli ter prvostopenjsko presojo, da je obdolženemu očitano kaznivo dejanje dokazano tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu, sprejetih pravnih in dejanskih zaključkov ne more omajati, kaj šele ovreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070783
ZKP člen 371,371/1,371/1-4. KZ-1 člen 196,196/1.
kazenska sankcija - odločba o kazenski sankciji
Minimaliziranje obdolženčevega pravno nevzdržnega ravnanja skozi obdobje več kot enega leta, v razmerju do večih oškodovanih ter poskus zaobida neizpodbitnega dejstva njegove predkaznovanosti, kot to poskuša zagovornik v okviru zavzemanja za milejše kaznovanje, je neresno in neprepričljivo. Zgolj posplošeno pritožbeno sklicevanje na "ustaljeno sodno prakso" pravnih in dejanskih zaključkov, kot jih je sprejelo prvostopenjsko sodišče, prav tako ne more omajati, kaj šele ovreči. Tozadevno pritožbeno sodišče opozarja, da je vsaka primerjava z drugimi kazenskimi zadevami oziroma postopki povsem brez teže, saj je sleherna zadeva zase kompleksna, s povsem drugačnimi objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami, dejstvi in življenjskimi situacijami.
Po določbi tretjega odstavka 102. člena ZKP mora tisti, ki je upravičen podati predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, določno označiti svoj zahtevek in predložiti dokaze. V obravnavanem primeru oškodovanka temu ni zadostila. Oškodovanka v predlogu ni opredelila intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin ter ni povedala, katere nevšečnosti naj bi utrpela med zdravljenjem. Nadalje ni opredelila intenzivnosti primarnega strahu ob samem očitanem ravnanju obtoženke ter ni pojasnila, v čem naj bi se kazal sekundarni strah in koliko časa naj bi trajal. Končno, oškodovanka ni pojasnila svojega subjektivnega doživljanja ob odzivu oklice na trajne brazgotine na svoji podlahti (skaženost). Uveljavljani premoženjskopravni zahtevek torej ni obrazložen in ga zato ni mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prisojo premoženjskopravnega zahtevka, temveč bi moralo oškodovanko z njim napotiti na pravdo (drugi odstavek 105. člena ZKP).
Sodišče prve stopnje je glede kaznivega dejanja pod točko I/1 sodbe, s sprejeto pravno kvalifikacijo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom člena 211 KZ-1, ki nima ustreznega odraza v konkretnem opisu, uporabilo materialnopravno določbo, ki je ne bi smelo uporabiti. Napačno uporabljena pravna kvalifikacija pa se v obravnavanem primeru izkazuje kot taka, ki je v škodo obtoženca, ne le iz razloga višje predpisane kazni, pač pa tudi, ker je za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1, na katero napotuje konkreten opis, predpisana zaporna kazen do treh let, kar pomeni, upoštevaje določbo 4. točko prvega odstavka člena 90 KZ-1 in desetletni zastaralni rok, da je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje že zastaral.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obtoženca nista ravnala po očitku, ampak sta izvršila določena druga ravnanja, ki pa niso predmet očitka. Ob izostanku ustrezne spremembe obtožnega akta s strani tožilstva bi prvostopenjsko sodišče moralo izreči oprostilno sodbo iz razloga, ker dejanji obtožencema nista dokazani, ne pa prevzeti tožilske funkcije in samo, izven očitka, ugotavljati, na kakšen v ključnem drugačen način od tistega, ki je zaveden v očitku, sta obtoženca vendarle prispevala k nastanku prepovedane posledice oziroma k poskusu, da bi le-ta nastala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069999
KZ-1 člen 22, 22/2, 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 29.
Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, da je oškodovanka s tem, ko je grablje v hlevu odvrgla, prenehala z napadom na obdolženca, ki je takrat sam postal napadalec.
Po končanem napadu ne gre več za obrambo, ampak le za povračilni udarec, ki se, kot v obravnavani zadevi, vedno šteje za kaznivo dejanje.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po izreku sodbe
Zatrjevano dejstvo, da se v še odprtem kazenskem postopku obtoženec želi pogoditi z državnim tožilstvom in s tem kaže željo, da bi se odrekel kakršnimkoli kaznivim dejanjem, pa ob predhodno izpostavljeni in izraziti ponovitveni nevarnosti ne more imeti zadostne teže, da bi sodišče sledilo predlogu zagovornika, da bi se pripor odpravil in da bi do nastopa prestajanja zaporne kazni obtoženec bival na prostosti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - izpovedba oškodovanca - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - ponovitvena nevarnost
Pri presoji morebitnega zmanjšanja kriminalne količine glede na izpovedbo mld. A. A. pri preiskovalnem sodniku in izkazanosti utemeljenega suma glede izvršitvenih ravnanj obdolženca v času do 2018 do 13. 6. 2023, ni mogoče izolirano upoštevati le izpovedbe mld. oškodovanca pri preiskovalnem sodniku, temveč tudi ostale dokaze.
ugovor krajevne nepristojnosti - krajevna pristojnost - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti
Pritrditi je potrebno razlogom izpodbijanega sklepa, da je okrajno sodišče odločilo o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti (na podlagi prvega odstavka 436. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZKP), ki je bil po pritožbi razveljavljen s sklepom višjega sodišča, saj se od izdaje sodbe o kaznovalnem nalogu okrajno sodišče ne more več po uradni dolžnosti razglasiti za krajevno nepristojno, medtem, ko je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o obdolženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti, katerega je podal ob ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu (na podlagi 441. člena ZKP). Ugovor krajevne nepristojnosti po 441. členu ZKP pa se sme podati do začetka glavne obravnave.
Kljub razveljavitvi sklepa okrajnega sodišča (s katerim se je po uradni dolžnosti razglasilo za krajevno nepristojno) zaradi ustalitve krajevne pristojnosti z izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu, mora sodišče upoštevati četrti odstavek 445.č člena ZKP, ki določa, da se po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu postopek nadaljuje po določbah 439 do 443.a člena ZKP. Navedena določba zajema tudi 441. člen ZKP, ki določa, da se ugovor krajevne nepristojnosti sme podati do začetka glavne obravnave, ki pa v predmetni zadevi še ni razpisana.
ZKP člen 42, 42/4, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 251.
izločitev dokazov - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca - dovoljenost pritožbe - poseg v zasebnost - ogled kraja kaznivega dejanja
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo.
Zagovornik v predlogu za izločitev dokazov v zvezi z izvedeniškim mnenjem navaja razloge, s katerimi želi vzbuditi utemeljen dvom v pravilnost danega izvedeniškega mnenja in zatrjuje nasprotja in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi se dano mnenje izvedenca izločilo iz spisa.
predlog za izločitev dokazov - objava video posnetka - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva
Rečeno drugače, fotografija storilca na posnetku je bila preveč slaba, da bi omogočala obtoženčevo identiteto, razen njegovi partnerici, ki ga je prepoznala predvsem po oblačilih. Zato v konkretnem primeru objava posnetka ni predstavljala obdelave zaupnih podatkov obtoženca in zato tudi ni prišlo do kršitve njegovih ustavnih pravic, še sploh, ker je zakonsko podlago za objavo fotografij imela policija. Obtoženčeve osebnostne pravice bi zato lahko bile še tembolj prizadete, kolikor bi fotografije objavila policija kot državni organ, za razliko od zasebnika.
Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je obdolženec državljan članice Evropske unije in v zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da državljanstvo članice EU ni okolišina, ki bi avtomatsko negirala obdolženčevo begosumnost.
ZSKZDČEU člen 139, 139/3, 145, 145/4. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 3, 8, 8/2, 8/3. ZKP člen 407, 410.
združitev kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri nepravi obnovi postopka po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju RS, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069467
KZ-1 člen 48, 72, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 137, 137/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - alkohol - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - nevaren voznik - kaznovanost za prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev ugovora
Obdolženec je vozil vozilo po mestnem središču, povzročil prometno nesrečo in lahko telesno poškodbo policista ter imel še dve uri po dogodku 1,77 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa 3,05 g/kg alkohola, torej je bil že v eliminacijski fazi.
Glede na okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, predhodno obravnavanost za prekrške, tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk in izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je obdolženca šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno za določen čas, dokler teče kazenski postopek, izločiti iz prometa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075748
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/4, 208/6. ZKP člen 370, 370/2.
kaznivo dejanje zatajitve - predlog oškodovanca za pregon - priznanje krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kazenska sankcija - denarna kazen
Kazenski postopek zoper obtoženca je ves čas tekel zaradi kaznivega dejanja po četrtem odstavku 208. člena KZ-1, v določbi šestega odstavka 208. člena KZ-1 pa je povsem jasno navedeno, da je predlog oškodovanca potreben samo za dejanja zatajitve iz prvega, drugega in petega odstavka 208. člena KZ-1.
Povsem je neutemeljena pritožbena navedba, da ni podan utemeljen sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj je o utemeljenosti suma, po tem, ko je bila sodba izrečena, povsem neutemeljeno razpravljati.
Čeprav je v opisu obtožnega predloga navedeno, da je bil poškodovani avtomobil last B. B., ki je bil kot leasingojemalec zgolj ekonomski in ne pravnoformalni lastnik, pa po oceni državne tožilke, ki se mu pridružuje tudi pritožbeno sodišče, to ne pomeni, da zakonski znak "tuje stvari" v obtožnem predlogu ni bil konkretiziran.
stroški pooblaščenca oškodovanca - obsodilna kazenska sodba - poseben sklep o višini stroškov - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - določnost premoženjskopravnega zahtevka - napotitev oškodovanca na pravdo - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
Ker se na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP stroški oškodovanca in njegovega pooblaščenca v obsodilni sodbi vselej naložijo v plačilo obdolžencu, bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o teh stroških moralo odločiti. Če v odločbi o glavni stvari ni odločeno o tem, kdo je dolžan te stroške plačati, z izdajo posebnega sklepa takšne odločitve ni mogoče nadomestiti.
Sodišče prve stopnje je v preveliki meri kot olajševalno okoliščino upoštevalo priznanje obtoženca. Slednji je bil namreč prijet ob vožnji z avtomobilom v smeri doma praktično neposredno po izvršitvi očitanega kaznivega dejanja, in sicer dveh vlomov, torej dveh izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja velike tatvine. Pri tem so policisti v avtomobilu zasegli predmete, ki izvirajo iz obeh dejanj. Na zaslišanju ob privedbi k preiskovalnemu sodniku je v zagovor le opisal družinske in bivanjske razmere. Ob zgoraj ugotovljenem se tako izkaže obtoženčevo priznanje krivde bistveno manjše teže, kakor ga ocenjuje sodišče prve stopnje.
Dejstvo, da so bili ukradeni predmeti vrnjeni oškodovancem, kaže na manjše posledice za oškodovance, vendar pa je do navedenega prišlo le zaradi ravnanj policije, in sicer prijetja obtožencev in zasega predmetov in ne zaradi osebne odločitve obtoženca, da denar in predmete vrne. Tako ta okoliščina nima take teže, kot opisuje sodišče prve stopnje.
Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma. Ta standard v obravnavani zadevi ni bil dosežen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070046
KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 204, 204/1.
nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - obdolženec kot priča v istem postopku - posredni ali indicijski dokazi - dokazna ocena
Drži, da je omenjena priča krivdo za isti obtožbeni očitek predhodno priznala, vendar pa ni nepomembno, da je o inkriminiranem dogajanju tudi že v procesni vlogi obdolženega izpovedovala vsebinsko skladno, kar pritožba povsem zanemari.
Čeravno se izpodbijana prvostopenjska sodba ob izpovedih sostorilcev (sedaj v procesnem statusu neposrednih prič) opira tudi na nekatere posredne in indične dokaze, prav slednji s skupno dokazno močjo vseh izvedenih dokazov ne dopuščajo nobenega dvoma, da je (tudi) obdolženi A. A. (so)storilec obravnavanih kaznivih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00070114
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.. OZ člen 131, 131/1.. ZKP člen 450.b, 450.b/1, 450.b/2.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - sporazum o priznanju krivde - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Obdolženec je priznal, da je storil kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1, kot je bilo opisano v obtožnici in je podpisal sporazum o priznanju krivde zanj. Priznal je torej, da si je z očitanim ravnanjem protipravno prilastil v izreku sodbe navedeno tovorno vozilo z ocenjeno tržno vrednostjo 38.333,68 EUR (brez DDV) ter tovor, vreden 58.030,00 EUR, kar skupaj znaša 96.363,68 EUR, to pa je znesek, ki je bil oškodovanki priznan na podlagi priglašenega premoženjskopravnega zahtevka, s presežkom zahtevka pa je bila napotena na pravdo.