JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057020
Direktiva 2002/91/ES evropskega Parlamenta In Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb člen 1. Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS člen 1. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb člen 9, 10. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb preambula točka 18. Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES člen 1. ZVO-1 člen 146g. EZ-1 člen 315, 315/2, 315/6.
neizvedba javnega razpisa - ugovor pasivne legitimacije - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - odškodnina - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - denarna subvencija iz eko sklada - energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - pričakovana pravica
Dokumenti, na katere se sklicuje tožeča stranka (akcijski načrti), ne vzpostavljajo položaja, ko bi naslovljenci ali ciljne skupine ukrepov, določenih v teh programih, pridobili karkoli več od golega pričakovanja, da bodo sprejeti javni razpisi za dodelitev sredstev. Kot navaja prva toženka v odgovoru na tožbo, ti načrti na strateški ravni določajo cilje in ukrepe, za realizacijo pa so potrebni tudi nadaljnji izvedbeni akti. Načrti sami po sebi ne dajejo nobenih pravic. Potrebujejo nadaljnjo izvedbo, preko ustreznih javnih razpisov. Pravico do finančnih spodbud prijavitelji na javne razpise dobijo šele s prijavo na javni razpis in izdajo upravne odločbe v takem javnem razpisu (tako 146.g člen ZVO-1). Zato ni mogoče govoriti o nastanku pričakovane pravice zgolj s predvidenimi ukrepi v akcijskih načrtih.
Pogoje za odškodninsko odgovornost države zaradi neimplementacije direktiv je SEU razvilo v sodbi C-6/90-Francovich, kjer je postavilo naslednje pogoje. Prvi pogoj je, da mora cilj, predpisan z direktivo, vsebovati podelitev pravic posameznikom. Drugi pogoj je, da je mogoče opredeliti vsebino teh pravic na podlagi določb direktive. Tretji pogoj je obstoj vzročne zveze med kršitvijo obveznosti države in škodo, ki so jo utrpeli oškodovanci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056920
OZ člen 86, 88. ZPP člen 315, 315/1. ZS člen 3.
gospodarska pogodba - pogodba o poslovnem sodelovanju - projektno delo - konkurenčna klavzula - kršitev konkurenčne klavzule - ničnost konkurenčne klavzule - vmesna sodba - pogodbena kazen - plačilo pogodbene kazni - delna ničnost - pravočasnost - spor iz delovnega razmerja - analogna uporaba zakona
V določenih obligacijskih zadevah se lahko analogno uporabijo določbe ZDR-1, vendar morajo biti za takšno analogno uporabo ZDR-1 podani utemeljeni razlogi, le-ti pa v predmetni zadevi niso bili v zadostni meri niti zatrjevani niti izkazani.
Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka. Ker je opisani institut v obravnavanem primeru uporabilo tudi sodišče prve stopnje, se do trditev v zvezi z višino tožbenega zahtevka do izdaje izpodbijane sodbe še ni bilo dolžno opredeljevati.
Zaradi ničnosti določila o odmeri denarne odškodnine niso nična tudi ostala določila iz konkurenčne klavzule oziroma preostanek 11. člena Pogodbe, saj ta lahko obstane brez ničnega določila.
Tožena stranka bi tožečo stranko glede na dogovor z direktorjem pred sklenitvijo nove pogodbe, kot ji nalaga tretji odstavek 11. člena Pogodbe, o tem dejstvu morala obvestiti tožečo stranko in ji s tem posredovati informacije, ki bi slednji omogočile sprejem odločitve, ali bo uveljavljala konkurenčno klavzulo oziroma pri njej vztrajala, pa tega ni storila, temveč se je kljub zavedanju, da Pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo, odločila zaposliti v panogi igralništva, konkretno pri družbi A. d. o. o.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - skrita stvarna napaka - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - lastnosti, potrebne za posebno rabo - razumljivost obrazložitve
Ni podan nobeden izmed zakonskih dejanskih stanov iz 14. tč. drugega odst. 339. člena ZPP. Njihova skupna značilnost je, da sodbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti, kar za sodbo sodišča prve stopnje ne velja. Sodišče druge stopnje poudarja, da gre pri tovrstnem preizkusu le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sodbe in njenih razlogov, ne pa tudi njene razumnosti, ki je vsebinski kriterij, kajti tudi sodba z nerazumnimi, nelogičnimi protislovnimi pravnimi stališči je lahko razumljiva.
V danem primeru gre za skrito stvarno napako, ki je tožnika z običajnim pregledom ob primopredaji nista mogla zaznati, saj bi bilo neživljenjsko pričakovati, da bodo kupci ob običajnem pregledu stanovanjske hiše stanje vodovodne instalacije preverjali na način, da bodo odvijali perlatore s pip, naročali analizo vode iz vodovodnih cevi ali morda celo pregledovali notranjost le - teh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00056234
ZPP člen 7, 212. OZ člen 73, 73/2. ZGD-1 člen 32, 32/2.
plačilo računov - dogovor - trditvena podlaga - kršitev razpravnega načela - trditveno in dokazno breme - protispisnost - zastopanje pravne osebe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - naknadna odobritev pogodbe s konkludentim dejanjem - direktor družbe - statutarna omejitev zastopanja
Pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba (73. člen OZ) zavezuje sopogodbenika (tožečo stranko), če jo neupravičeno zastopani (tožena stranka) pozneje odobri. Tožeča stranka tožene stranke ni nikoli pozvala, naj se izreče, ali pogodbo (dogovor) odobrava (skladno z drugim odstavkom 73. člena OZ). Je pa mogoče iz dejanj oziroma navedb tožene stranke v postopku utemeljeno sklepati, da je tožena stranka dogovor (konkludentno) odobrila, saj se prav sama nanj sklicuje. Ker je torej tožena stranka (neupravičeno zastopana) dogovor odobrila, le-ta velja in zavezuje pravdni stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057053
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. OZ člen 168, 168/1, 198, 587, 587/1, 604, 604/5. SPZ člen 8, 37, 37/1, 54.
zakupna (najemna) pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - vrnitev v zakup dane stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - procesni pobot - pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka - dokazi in izvajanje dokazov - pisna izjava priče - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - povezanost zemljišča in objekta - sestavina nepremičnine - prirast - lastninska pravica - ius tollendi
Tožena stranka je na podlagi 236.a člena ZPP predložila pisno izjavo priče. V skladu s šestim odstavkom tega člena je v diskreciji sodišča prve stopnje odločitev, ali bo pričo zaslišalo ali bo namesto tega le prebralo njeno pisno izjavo. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pritožničino stališče, da s predložitvijo pisne izjave te priče predloga za njeno neposredno zaslišanje ni umaknila, tako ni utemeljeno. Kot že pojasnjeno, bi morala podati izrecno zahtevo za njeno zaslišanje. Sodišče prve stopnje tako ni kršilo pravice tožene stranke do izjave in načela kontradiktornosti. Dejstvo, da je sodišče zaslišalo priče, zaslišanje katerih je po predložitvi pisnih izjav skladno s šestim odstavkom 236.a člena ZPP izrecno zahtevala tožeča stranka, navedenega ne more spremeniti.
Ker sta nadstrešek in talna obloga spojeni z nepremičnino in torej predstavljata sestavino nepremičnine (8. člen SPZ), nista (več) last tožene stranke (54. člen SPZ), zato ta (že iz tega razloga) ni aktivno legitimirana za tožbo po 198. členu OZ. Na podlagi te določbe lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari sodna praksa šteje upravičenca do uporabe stvari. Tožena stranka pa nima pravice do uporabe nadstreška in talne obloge. Pravico do uporabe ima skladno s prvim odstavkom 37. člena SPZ lastnik stvari (tožeča stranka), iz navedb tožene stranke pa ne izhaja, da bi imela kakšen drug pravni naslov (npr. obligacijskopravni) za uporabo teh stvari. Glede na navedbe tožene stranke, ima ta na spornih stvareh zgolj ločitveno pravico (t. i. ius tollendi; prim. peti odstavek 604. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057113
OZ člen 9, 34, 34/1, 34/2, 82, 846, 846/3. ZPP člen 7, 183, 300, 339, 339/1.
nakup plovila - pogodba o posredovanju - provizija - predložitev dokumentacije - registracija - pogodbena zaveza - pogodbena obveznost - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupen namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti - klavzula videno - kupljeno - znižanje provizije - trditveno in dokazno breme - oblikovalni zahtevek - nasprotna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje se je glede na sporna dejstva pravilno ukvarjalo z vprašanjem, kaj je bil predmet zaveze tožeče stranke v razmerju do tožene stranke.
Ugotovilo je, da sta pogodbeni stranki pogodbeno voljo zapisali in da je med njima vsebina zapisanega pogoja za izplačilo drugega dela dogovorjene provizije sporna. Pri tem je pravilno uporabilo določbo 82. člena OZ, ki določa, da se določila pogodbe razlagajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih oziroma nejasnih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen sopogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
Sodišče prve stopnje je skupen namen pogodbenikov glede vprašanja priročnikov v pogodbi o posredovanju, pravilno ugotavljalo z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke (zakonite zastopnice tožene stranke, ki je pogodbo podpisala, sodišče ni zaslišalo, potem ko se je prepričalo, da s spornimi dejstvi ni bila seznanjena), in priče, ki je za toženo stranko pripravila podlago za posredniško pogodbo.
Pri presoji načel obligacijskega prava za razlago sporne pogodbene določbe o pogojih za pridobitev provizije je sodišče prve stopnje zaključilo, da od posrednika v razmerju med kupcem in prodajalcem, po določbah OZ ni mogoče zahtevati, da posrednik izpolni tiste obveznosti, ki jih ima sicer prodajalec (oziroma proizvajalec). Če proizvajalec ni izdal ustreznega priročnika, to presega zavezo posrednika v poslu. Tudi zato je sledilo razlagi pogodbe, ki jo je zatrjevala tožeča stranka.
V pravdnem postopku morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). V obravnavanem primeru pa je predvsem pomembno, na kar je med postopkom opozorila že tožeča stranka, da tožena stranka sploh ni postavila oblikovalnega zahtevka glede uveljavljanega znižanja plačila provizije po tretjem odstavku 846. člena OZ. Torej, tudi če bi relevantna dejstva navedla, bi imela glede na opozorilo tožeče stranke tudi možnost, da postavi oblikovalni zahtevek, da se dogovorjena višina provizije zniža, česar pa ni storila. Zoper tožečo stranko je sicer vložila nasprotno tožbo, s katero pa je zahtevala odškodnino za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi neuporabe plovila, ne pa zahtevka za znižanje provizije.
Prav ima pritožnica, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe nepravilno zapisalo, da je tekom obravnavanja postopek razdružilo, saj je pomembna tista odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče sprejelo nazadnje. Če pa bi želela pritožnica s pritožbo uspeti, bi morala v pritožbi še trditi, da je postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju s sprejetim sklepom o združitvi pravd, vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve, česar pa ni trdila. S tem pa se izkaže, da na podlagi njenih pritožbenih trditev bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pri presoji izpodbijane sodbe ni bilo mogoče ugotoviti, na tej podlagi pa tudi ne razveljaviti izpodbijane sodbe in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da bo sodišče prve stopnje moralo odločiti še o zahtevku, ki ga je podala tožena stranka zoper tožečo stranko v nasprotni tožbi, ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru po združitvi pravd obeh zadev ni obravnavalo skupaj. Kljub združitvi pravd in izdaji sodbe le o tožbenem zahtevku tožeče stranke, je pravda po nasprotni tožbi zato ohranila samostojnost.
V primeru, če izda sodišče le sodbo o tožbenem zahtevku, ne gre za delno sodbo, pač pa za končno sodbo o tožbenem zahtevku. To pa pomeni, da za odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe, ki ga sodišče prve stopnje v pravdi ni obravnavalo in o njem tudi še ni izdalo nobene odločbe, toženi stranki (tožeči po nasprotni tožbi) ni bilo treba podati zahteve za izdajo dopolnilne sodbe zato, da doseže odločitev o svojem zahtevku, ki ga sodišče prve stopnje še ni obravnavalo. Moralo ga bo obravnavati in o njem izdati še eno sodbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 47, 47/2, 47/3, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - dopolnitev izvedenskega mnenja - posebno specialistično strokovno znanje - stroški in nagrada izvedenca - povrnitev stroškov - materialni stroški - dejanski stroški - pavšalni znesek povračila stroškov
Glede na to, da je izvedensko mnenje treba obravnavati kot celoto, tako osnovnega mnenja kot dopolnitev, in je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja in njegove prve dopolnitve potrebno posebno specialistično strokovno znanje, ni razloga, da tako znanje ne bi bilo več potrebno ali priznano za izdelavo druge dopolnitve.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkaza obstoja terjatve - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - očitno izmikanje - nesklenitev pogodbe - oglaševanje prodaje stanovanj - objektivna nevarnost
Izmikanje izpolnitvi obveznosti po sklenjeni predpogodbi (v smislu zatrjevanjega izogibanja komunikaciji, neodzivnosti dolžnice ter prelaganja dogovarjanja o realizaciji predpogodbe in sklenitvi pogodbe) neposredno kaže tudi na nevarnost, da bo uveljavitev terjatve kasneje onemogočena oziroma otežena.
vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje v je imelo izvedenskem mnenju dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 1. 9. 2020 do 20. 4. 2021 bolezen in ne poškodba pri delu. Vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo je sindrom zapestnega prehoda, ki se je razvijal na obeh zapestjih in ni posledica od zloma spodnjega dela leve koželjnice, temveč spontano razvijajočih se degenerativnih sprememb.
SZ-1 člen 87, 87/1.. ZUPJS člen 28, 28/1, 28/3, 90, 107, 153b.
vzorčna zadeva - subvencija neprofitne najemnine - izpolnjevanje pogojev - izbris iz registra - stranska intervencija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V tej zadevi je v letu 2014 prišlo zgolj do spremembe v statusu najemodajalca, ki ni bil več vpisan v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. Določila v pogodbi, ki je bila sklenjena že v letu 2002 in ki se nanašajo na opredelitev stanovanja kot neprofitnega, se zaradi tega niso spremenila. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predsodnem upravnem postopku pravilno upoštevala, da gre za neprofitno stanovanje, za katerega upravičenec plačuje neprofitno najemnino. Ker so izpolnjeni tudi ostali z zakonom določeni pogoji (ki med strankama niti niso sporni) je CSD upravičencu utemeljeno priznal pravico do subvencije neprofitne najemnine.
OZ člen 239, 239/2. ZPP člen 286, 286b, 286b/1, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14.
navedbe strank - procesni pobotni ugovor - pravočasnost trditev - nasprotje med dejstvi - vsebina obrazložitve sodbe - navedbe o odločilnih dejstvih - odločilni razlogi - pavšalno prerekanje - zamuda z izpolnitvijo - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je sodišče prve stopnje povzelo v razloge sodbe tudi obrambne trditve (pravilno) tožeče stranke proti trditvam tožene stranke o zatrjevani škodi, ni podana. Sodišče v pisni obrazložitvi sodbe navede zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitev sodbe povzelo navedbe tožeče stranke, ki jih je podala kot obrambne trditve proti terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot njenemu zahtevku, v nadaljevanju pa na več mestih pojasnilo tudi razloge, zakaj ocenjuje zanikanje tožeče stranke proti nastanku zatrjevane škode za neobrazloženo, torej premalo konkretizirano za obravnavo.
Glede na pojasnilo, kaj pomeni povzemanje navedb strank za razliko od razlogov sodišča za sprejeto odločitev, ne gre za pomanjkljivost sodbe in tudi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, ker je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti, kar izhaja iz nadaljnje obrazložitve te sodbe.
zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - konkludentno pripoznanje dolga - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pobot
Z izvedbo pobota za del terjatev je tako tožena stranka pretrgala zastaranje, saj je dejansko na ta način poplačala del svoje obveznosti do tožeče stranke.
Ker je bil prvi takšen pobot izveden že spomladi 2017, triletni zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - materialni položaj - lastništvo na nepremičninah - slabo zdravstveno stanje - slabo premoženjsko stanje - pravica do izredne denarne socialne pomoči
Pritožnik v zvezi z nepremičninami na podlagi katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, v ponovnem predlogu (niti v pritožbi) ne navaja nobenih novih okoliščin. Zgolj ponovno poudarja, da so nekatere nepremičnine obremenjene s hipotekami, podrobneje pojasnjuje vrednosti nepremičnin ter navaja, zakaj nepremičnin ni mogoče prodati. Vse navedeno je že bilo predmet presoje pri odločanju o prvotnem predlogu za oprostitev, torej ne gre za spremenjene okoliščine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - organizacijski razlog - prenehanje potrebe po delu - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - obveznost obveščanja
Ker delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nima dolžnosti, da delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi oziroma da preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delovnih mestih, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni imela opravičenega razloga, da tožnici ne bi mogla ponuditi zaposlitve na delovnem mestu projektni menedžer.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati dejstvo, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s 14. členom pogodbe o zaposlitvi.
poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - delovni čas - voznik avtobusa
Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja določa, da se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo v smislu določb 220. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, štejejo tudi delovna mesta voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestnem in primestnem prometu. Na teh delovnih mestih se zavarovalna doba šteje s povečanjem v organizacijah, ki so registrirane za javni cestni promet, pod pogojem, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede in da vozniki prebijejo na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Ta pogoj iz Sklepa pa se nanaša na delovno mesto in ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu.
zavrženje tožbe - vročitev odpovedi - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sklepa - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - začetek teka roka za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, kdaj je bila tožniku odpoved vročena. Tožnik je prerekal navedbo toženke, da je bilo to dne 20. 10. 2020 preko elektronske pošte; navedel je, da je ni prejel in ni prebral; pod navedbe o pravočasnosti tožbe je predlagal dokaze, med njimi zaslišanje strank. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben, saj je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je, ne da bi zaslišalo tožnika, štelo za izkazano (dokazano) nasprotno dejstvo, kot ga je navedel, da je dne 20. 10. 2021 prejel elektronsko sporočilo oziroma da mu je bila tega dne vročena odpoved.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - III. kategorija invalidnosti - diskriminacija - dokazovanje
Toženka je dokazala, da je odpoved podala zaradi reorganizacije poslovanja, v okviru katere je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno, oziroma da je ni podala zaradi zatrjevanih subjektivnih razlogov (tj. z namenom enostranskega znižanja tožnikove osnovne plače, zaradi njegove starosti, preteklih opozarjanj na kršitve delovnopravne zakonodaje in neoptimalno poslovanje toženke ali zaradi njegovega preteklega članstva v svetu delavcev in udeležbe v sindikalnih dejavnostih), ter da je s ponudbo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "referent za odpremo" izpolnila obveznost iz prvega odstavka 40. člena ZZRZI.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00057347
ZDSS-1 člen 56.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
regulacijska začasna odredba - tujec - nastanek težko nadomestljive škode - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa - pogoji za izdajo začasne odredbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe, pomanjkljiva, posledično pa je sprejeta odločitev najmanj preuranjena. Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe, ki mu je sodišče prve stopnje posvetilo premalo pozornosti, je, da je tožnik tujec, brez prebivališča v Sloveniji, ki je za toženo stranko (do prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opravljal delo v Sloveniji. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obstoj pogoja za izdajo začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, to je, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, presojati tudi s tega vidika.
Zgolj pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je obdolženi A. A. doslej nekaznovan, ne predstavlja zadostne podlage za drugačno sklepanje glede ponovitvene nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056986
KZ-1 člen 122, 122/1, 160, 160/1, 169. ZKP člen 18.
malomarnost - dokazovanje dobre vere - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - neposredni dokazi - dokazna ocena - izključitev protipravnosti
Protipravnost je namreč izključena takrat, kadar storilec dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih trditev, torej ko je trdil in raznašal o nekom neko neresnično dejstvo v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti, ki je ni mogoče pripisati njegovi malomarnosti. Tako imenovani dokaz dobre vere bo uspešen le, če bodo za prepričanje storilca o resničnosti trditev podani prepričljivi razlogi. Če storilec ne zaupa viru informacije oziroma gre za nezanesljiv vir, storilec ne more biti v dobri veri in takih trditev ne sme raznašati.