prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dedni pravici - sporna dejstva - razlaga oporoke - prava volja zapustnika
Dediči ponujajo različno razlago oporoke, kar pomeni, da med strankami zapuščinskega postopka obstoji spor o dejstvih glede prave volje zapustnika. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obvezna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo zapustnika.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je v okviru pravilne uporabe materialnega prava plačilo rente omejilo do tožnikovega 26. leta, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in skladna z naravo rente, kjer je treba izhajati iz normalnega teka stvari.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti - izključna odgovornost
Tožnik namreč ni bil dolžan predvideti, da mu bo nasproti vozeči voznik osebnega vozila pri zavijanju v levo na neprednostno cesto izsilil prednost, zato mu, v skladu z načelom zaupanja v pravilno vožnjo le tega in glede na konkretne razmere, ni moč očitati, da hitrosti svoje vožnje ni zmanjšal pod, v konkretnem križišču predpisano omejitev (70 km/h).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00056910
SZ-1 člen 112, 112/3.
najemna pogodba - hišniško stanovanje - prenehanje najemnega razmerja - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - tožba na odpoved najemne pogodbe - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - pravnomočnost sodne odločbe - nesklepčnost tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - oblikovalni zahtevek - konstitutivna tožba - izpraznitveni zahtevek - lastninska pravica - pravica do doma - test sorazmernosti
Ker je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek, da je najemno razmerje z dnem izdaje sodbe prenehalo, in s tožbo ni izrecno zahtevala odpovedi najemne pogodbe, oziroma poleg izpraznitvenega zahtevka ni postavila še oblikovalnega, je zahtevek tožeče stranke nesklepčen.
začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - dejanske okoliščine - sprememba ureditve stikov - obseg in način izvajanja stikov
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zakonske predpostavke, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo povečalo obseg stikov, kot je bil določen z začasno odredbo z dne 25. 2. 2020. Tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da je nujno treba ohraniti stike med tednom, ker je za otroka bolj koristno, da očeta vidi večkrat za krajši čas in ne le enkrat na štirinajst dni, saj bi bilo v nasprotnem med dvema stikoma preveč prostega prostora, kar bi stresno delovalo na otroka.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o takšni škodi, ki nastaja ali grozi in dokaze zanjo. Upnik konkretnih trditev v tej smeri ni ponudil. Ni zatrjeval (in za svoje trditve predložil dokazov), da gre za škodo, ki jo je oziroma jo bo težko nadomestiti. Materialna škoda, ki podjetju (morebiti) nastaja oziroma bi mu (morebiti) nastala v prihodnje, ker vsi delavci v bližini sedeža podjetja ne morejo parkirati svojih vozil, ne ustreza standardu težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki opravičuje izdajo ureditvene začasne odredbe. Že zaradi tega začasne odredbe na tej podlagi ni mogoče izdati in že zaradi tega so vsi pritožbeni ugovori v zvezi z razlogi v točki 7 obrazložitve neutemeljeni.
prometna nesreča - obseg povrnitve premoženjske škode - povrnitev škode za tujo pomoč in nego - sporna višina odškodnine - lažje poškodbe - padec s kolesom - kolo z motorjem - varstvo starejših oseb - predhodno zdravstveno stanje - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - adekvatna vzročnost - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - sprožilni element
Oškodovanec, ki je v prometni nezgodi utrpel sorazmerno lažje poškodbe, se ni rehabilitiral tako, kot bi se povprečen mlad, zdrav človek, zato je tujo pomoč potreboval v omejenem obsegu vse do svoje smrti slabo leto in pol po nezgodi. Pritožbeno sodišče sledi stališču večinske sodne prakse, da se adekvatnost posledic dejanja presoja le v razmerju do škodnega dogodka, medtem ko osebno stanje oškodovanca na vzročno zvezo glede konkretnega obsega škode ne vpliva. Upošteva se oškodovanca, kakršen je, oziroma se ne upoštevajo njegova osebna stanja in lastnosti, zaradi katerih je obseg nastale škode večji od pričakovane, povprečne škode. V nasprotnem primeru bi bila odgovorna oseba neupravičeno v boljšem položaju, saj bi ji bil naložen riziko le za povprečno pričakovane škode. Po drugi strani bi moral oškodovanec sam kriti škodo, do katere brez škodnega dogodka sploh ali pa še nekaj časa ne bi prišlo.
mandatna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - detektivska dejavnost - vsebina pogodbenega razmerja - pravni nasvet - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obveznost prizadevanja
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je Poročilo tožene stranke vsebovalo zgolj dejstva, pri čemer so bila slednja v svojem obsegu točna in resnična, čeravno po vsebini očitno niso zadostovala za uspeh tožeče stranke v delovnopravnem sporu. S tem je tožena stranka tudi pravilno izpolnila svoje pogodbene obveznosti, izhajajoče iz mandatnega razmerja s tožečo stranko, pri čemer na to dejstvo ne morejo vplivati morebitni ustni neodplačni pravni nasveti tožene stranke, ki niso spadali v okvir izvedenih detektivskih storitev, kakor tudi ne vsebina naknadnega pričanja detektiva v sodnem postopku vezano na opravljeno detektivsko storitev.
Tožena stranka s podanim pooblastilom ni bila angažirana za dajanje pravnih nasvetov, niti teh storitev tožena stranka ne more opravljati v sklopu detektivske dejavnosti, katere delovna področja so zakonsko predpisana in regulirana. Skladno z navedenim tožeči stranki za morebitne dane pravne nasvete in vsebino pričanja detektiva pred sodiščem ali celo rezultat v delovnopravnem sporu ne more biti poslovno odškodninsko odgovorna, kar je materialnopravno pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče.
Kakršnakoli pogodbena zaveza, ki bi zavezovala k vsebini pričanja v sodnem postopku ali bi pogodbeno stranko zavezovala k zagotavljanju rezultata sodnega spora, je v nasprotju s prisilnimi predpisi in z moralnimi načeli). Splošno dolžnost pričanja, obveznega prihoda na sodišče in pričanja po resnici določajo kogentna zakonska določila in v kolikor bi detektiv v sodnem postopku neresnično izpovedoval, bi slednje (ob izpolnjenih preostalih odškodninskih predpostavkah) predstavljalo utemeljeno podlago za deliktno odškodninsko odgovornost tožene stranke, pri čemer pa je, kot že pojasnjeno, prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo takšno.
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 58, 58/2, 58/5. ZKP člen 372, 372/5.
kazenska sankcija - izbira kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izbiri kazenske sankcije prekršilo kazenski zakon v smislu 5. točke 372. člena ZKP, saj je z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Po določbi drugega odstavka 58. člena KZ-1 se namreč pogojna obsodba ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. Za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena, katerega storitve je bil obtoženi spoznan za krivega, je v tretjem odstavku 186. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od najmanj petih do petnajstih let. Kazenski zakon glede te kvalificirane oblike kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 torej ne dopušča izreka pogojne obsodbe kot kazenske sankcije opozorilne narave, razen v primeru iz petega odstavka 58. člena KZ-1, ko obtoženi prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem.
povrnitev sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - postopek delitve solastne stvari - nepravdni postopek - razdelitev solastnega premoženja - uspeh strank v postopku - sklenitev sodne poravnave - vrsta postopka - narava postopka - skupni stroški postopka
Odgovor na vprašanje, - ali mora predlagateljica nepravdnega postopka za delitev solastnine v primeru, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo o načinu delitve s prevzemom solastne stvari in izplačilom solastninskega deleža drugega solastnika v denarju, plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, katerega plačila je bila oproščena-, je negativen.
Glede na vsebino obravnavanega razmerja, vrsto postopka in vsebino sklenjene sodne poravnave je predlagateljica v nepravdnem postopku v celoti uspela. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki je oprta na četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki velja za delni uspeh strank v postopku, je zato materialnopravno napačna.
prehod zapuščine na državo - kaducitetna pravica države - zapustnikovo premoženje - denarna sredstva na bančnem računu - stroški zapuščinskega postopka - stroški oklica - majhna premoženjska vrednost - stvar majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku ali vsaj v obrazložitvi sklepa, glede na okoliščine konkretnega primera, ugotoviti oziroma pojasniti, kakšna je višina denarnih sredstev na računu zapustnika, ki na podlagi 9. člena ZD postanejo lastnina Republike Slovenije. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje posredovalo pritožnici različne podatke o stanju na bančnem računu pokojnika, tako da se ne ve, kakšna je višina denarnih sredstev na računu pokojnika v času odločanja oziroma ali sploh obstajajo denarna sredstva na bančnem računu.
Čeprav država ni dedič, pa vendarle odgovarja za dolgove pokojnika do višine premoženja, ki ji je bilo izročeno, dolžna pa je tudi plačati stroške oklica. Država ni dedič, marveč naslovnik kaducitetne pravice. Kaduciteta je način pridobitve pravic sui generis. Država zapustnikovega premoženja ne pridobi v trenutku zapustnikove smrti, marveč šele s sklepom sodišča, ki izreče, da se zapuščina brez dedičev izroči državi.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 13, 17, 18, 18/1, 18/1-2. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - osnovni znesek minimalnega dohodka kot merilo - ugotavljanje premoženjskega stanja - vrednost premoženja - vrednost vozila - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - socialnovarstveni prejemki
V premoženje se ne šteje osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Skladno z načelom publicitete in zaupanja v zemljiško knjigo obstoji neizpodbitna domneva, da je bila dolžnica seznanjena z dejstvom, da je na obravnavanih stavbnih pravicah ustanovljena hipoteka v korist upnika. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 264. člena SPZ je z ustanovitvijo hipoteke na stavbnih pravicah upnik hkrati pridobil tudi zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbnih pravic za plačilo nadomestila ob morebitnem prenehanju stavbnih pravic. Dolžnica je tako tudi s tem dejstvom bila ali pa bi vsaj morala biti seznanjena že s samim vpisom hipoteke upnika na stavbnih pravicah v zemljiško knjigo.
gospodarski spor majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje drugo vlogo toženke z dne 29. 10. 2019 tožnici vročilo šele skupaj z izpodbijano sodbo. Vendar pa s tem ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot meni pritožnica. Tako kršitev zagreši sodišče takrat, kadar stranki odvzame možnost sodelovanja v postopku s kakšnim nezakonitim postopanjem, ki se nanaša na pravico stranke do izjavljanja v postopku. To je takrat, kadar sodišče ne upošteva strankinih navedb o dejstvih in njenih dokaznih predlogih, ali ko se ne opredeli do katere od njenih navedb, ki bi glede na pravno stališče, kakršno je sprejeto v sodbi, lahko bilo pomembno. Skladno z določilom 452. člena ZPP lahko v SMV vsaka stranka vloži le dve vlogi. Dejstev in dokazov izven tega okvirja sodišče ne sme upoštevati. Poleg tega tožnica v pritožbi niti z besedico ni omenila, do katerih njenih navedb, ki bi utegnile pomembno vplivati na odločitev, se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Glede na vse navedeno je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00059343
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 20a/5, 21, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPotK člen 12, 12/2, 13, 13/4, 13/5. ZPotK-1 člen 41, 41/2. ZPotK-2 člen 99, 99/4. ZPP člen 243. OZ člen 34, 34/1, 34/2, 38, 38/1, 375, 375/1.
notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - potrošniški kredit - odpoved kreditne pogodbe - odstopno upravičenje - zapadlost terjatve - način izkazovanja zapadlosti terjatve - dodatni rok za plačilo - izogibanje vročanju - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izračun terjatve - določljivost obveznosti - izvedenec - zakonske zamudne obresti - zmanjšanje osnove
Sodišče je pravilno štelo, da je upnik pravilno uveljavil svoje odstopno upravičenje, saj sta bila dolžnika v zamudi s plačilom več kot dveh obrokov, bila sta pozvana k njihovemu plačilu z dodatnim 15 dnevnim rokom, vročitev opominov in nato tudi odpovedi kreditne pogodbe pa ni bila mogoča iz razlogov na njuni strani.
V kreditni pogodbi je predmet kreditojemalčeve obveznosti določen po višini z denarnim zneskom glavnice, s pogodbeno obrestno mero in dobo obrestovanja, torej vsebuje vse podatke, ki so potrebni in zadostni za izračun obveznosti na določen datum (kar dokazuje že to, da je bilo izračun mogoče opraviti). Zgolj dejstvo, da izračuna ni napravilo sodišče, temveč ga je moral opraviti izvedenec, ne pomeni, da je terjatev nedoločljiva, temveč pomeni le, da je zaradi kompleksnosti izračuna potrebno dodatno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (ravno temu pa je namenjen angažma izvedenca).
Izvršilni naslov diskontiranja obveznosti iz naslova stroškov ne določa, diskontiranje pogodbenih obresti pa je bilo tako v upnikovi specifikaciji kot v izračunu izvedenca ustrezno upoštevano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogojev - vojska - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - III. kategorija invalidnosti
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr, je ugotovitev, da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, kar se v primeru pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ugotavlja na podlagi ocene petčlanske zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister za obrambo. Tudi iz 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 8. 2011 izhaja, da lahko delodajalec to pogodbo enostransko odpove v primeru, če delavec preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena ZObr. Zakon ne predvideva, da bi se moral preko ZPIZ izvesti postopek odpovedi na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr. Za oceno zdravstvene sposobnosti je pristojna komisija iz 99.a člena ZObr, katere ocena je na podlagi drugega odstavka tega člena celo podlaga za prerazporeditev delavca, kar je sicer v splošnih invalidskih postopkih pridržano odločanju ZPIZ. Toženka se je tako morala zanesti na njeno zdravstveno oceno ob podaji odpovedi po 1. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr.
Tožeča stranka je neutemeljeno očitala sodišču prve stopnje, da je pojem "prikritega izplačila dobička" razlagalo preozko, le v obliki dejanskega prenosa denarnih sredstev od tožene stranke k stranskemu intervenientu, do katerega nesporno ni prišlo, medtem ko naj ne bi upoštevalo prikritega izplačila dobička v obliki povečanja terjatve zaradi netržne obrestne mere posojil, ki je bila v svoji povečani obliki kot stvarni vložek pretvorjena v dodatni kapital v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Za presojo slednjega je treba ugotoviti, ali je konvertirana terjatev res nesorazmerno večja, kar pomeni ugotavljati, ali je bila obrestna mera iz posojilnih pogodb (12 %) res netržna. To je sodišče prve stopnje tudi ugotavljalo. Če pa obrestna mera ni netržna, potem samo dejstvo konvertiranja terjatve iz posojilnih pogodb v osnovni kapital ne pomeni nedopustnega prikritega izplačila dobička.
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da so bile posojilne pogodbe stranskega intervenienta s toženo stranko sklenjene po netržni obrestni meri, posledično tudi ni uspela dokazati, da je s konverzijo terjatev iz posojilnih pogodb v stvarne vložke v postopku povečanja osnovnega kapitala prišlo do nedovoljenega prikritega izplačila dobička in s tem do kršitve določbe 227. člena ZGD-1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - nepravilna vročitev
Ker enajsti toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjeval, da bi prišel v zamudo z vložitvijo odgovora na tožbo zaradi opravičljivega razloga, ki ga ni mogel pričakovati in nanj ne vplivati, temveč zatrjuje napako sodišča pri vročanju pošiljke, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni. Zaradi nepravilne vročitve stranki namreč ni mogoče očitati zamude pri opravi dejanj, vezanih na dan vročitve sodnega pisanja, temveč gre za procesno kršitev, ki jo je mogoče uveljavljati s pritožbo, revizijo ali obnovo postopka.
Pritožnik ne problematizira zaključka sodišča prve stopnje, da je obtožnica, ki je bila zoper obtoženca vložena zaradi kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja umora, postala pravnomočna. V takšni situaciji, ko se torej sodišče sooča na eni strani s pravnomočno obtožnico, na drugi strani pa z dejstvom, da po nastopu od njene pravnomočnosti ni nastopilo kakšno novo dejstvo, niti ni bil predložen kakšen nov dokaz, ki bi utemeljenost suma postavil pod vprašaj, se utemeljitev sodišča prve stopnje, da je utemeljen sum, kot temeljni pogoj za pripor podan, izkaže kot povsem zadostna, prepričljiva in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiva.
Pritožnik ne postreže z nobenim konkretnim dejstvom in s konkretnim dokazom, saj vse navedbe, ki bi lahko bile relevantne zavija v tančico skrivnosti in tudi nobene dokumentacije, ki bi morebiti potrdila pritožbene navedbe, ne priloži.